Full text of "Moj Micro 1985 11"

See other formats

Supertest: atari 520 ST 
Predstavljamo vam amstrad PCW 8256 
Nedokumentirani ukazi za 6502 
Novi ukazi za spectrum 
Pot V 32-bitno dni^bo 

Programabilni generator zvoka za spectrum 


novemaa^SaS 


Ekskluzivno: 

Jack Tramiel za Moi mikro 






Poznale Evropo? Sewedo jo, soj hodile v solo in 
(udi s siorai sie ze potovoli po simem svetu. 
Mnogo zonimivego o Storem konhnenlu se 
lohko Igroje nouclte tudi ob rocunolnlku. 

V ptvem progromu se bosle noucilr nekoi 
nQjpomembnejsih stotisticnih podotkov o 
drtovoh Evrope, njihovih prebivolcih, industriji in 
krretijstvu. Z rocunolnikom boste lohko drzove 
primerjoli med seboj In se nosploh oborozill z 
znonjem, potrebnim zo uspesno potovonje po 
Evropi, ki VOS coko v drugem progromu. V 
pustolovski rgri jo boste prekrizoriN podolgem in 
pocez In uzivoll v cudovlllb pejsazih in 
rozglednlcoh glovnih mest. 

Obo programa sto bogolo llustrirono z vec kot 
85 slikomi. Izobrazevaini program, kl je obenem 
igro zo sloro in mlodo, stone 1490 din (ZX 
spectrum 48 <|. 


V deieli Smrkcev gre vse norobe. Zlobni 
Gorgomel je noSel urok, ki prinoso stoletno 
nesreio. Se som oto Smrk je brez moci. 
Njegove corovnije ne morejo resiti vosih 
l|ubl[encev. Pomogojte jim!!! V pustolovski igri 
boste lohko po dolgem in pocez prepolovoli 
.dezelo, ki ste jo doslej videli le v risonin filmih. 
Ce po poznole Smrkce in njihove lostnosti. vom 
nojbri ne bo tezko prelisiciti Gorgomelo in nojti 

Igrrco tudi zo vole nojmlotie. zo spectrum 48 K 
in 1490 din. 


Ko je znoni slovenski pisotelj Jonez Trdino pisol 
svoje Bojke in povesli o Gorjoncih, si golovo ni 
mislil, do bo njegovo delo docakob tudi 
racunolnilko izdojo. Gorjonci, hribi no meji 
med Slovenijo in Hrvasko, so med ljudml od 
nekdoj zbujoli stroh in grozo. Med tomkojlnjimi 
odonci so le vedno zive zgodbe o vompirjih, 
zbtih jobolkih, Ikrotih, zocoronih studencih.. . 
Ce hocete vse to doziveti in se prepricoti, do 
je stroh votel In go okrog nic ni (koklno bz!|, 
se vom ni trebo no kresno noc s proprotnim 
semenom v depu odprovili v temocne gozdove 
V Gorjance. 

Zodostuje, do nobzlte program Bojke, ki tudi 
po fehnicni plot! pomeni mejnik na podrocju 
pustolovskih iger. Premiere grofike, ki jo zmore 
sistem PIXASSO 2, trikrof vec sfik kot pri 
Hobbitu, loceni okni zo grafiko in tekst, 
obsezno knjiiico z novodili . . . ^>ectrum 48 K, 


Smrkci in Eurorun izidejo novembra, Bojke 
b verzije zo C-64 po mesec dni pozneje. 
Ce si zelile zogotovitl izvod, je nojbolje, do 
go norocite no noslovu: Xmwn, pp 60, 


Avtotfi programev!!! Progromskp hiso XENON vom je priprovijeno pomogoti pri izdoji vosih izdelkov. Progromi, ki jih izdojo 
XENON, ne ostonejo neopozeni. Ce ste nopisoli vrhunski progrom, go polijite no gornji noslov. Trppvd in gredsH!!! XBMN 
zeli biti novzoc v vseh boijsih knjigornoh sirom po Jugosloviji. 



november 1985 §t. 11 (letnik 1) cena 260 din 

Risba na naslovni strani: Zlalko Drear 


P olitiCna parola o opiranju na lastne sile lahko v racunalniilvu napravi 
vac Skoda kot koristi (sicar pa sliSimo podobne pomisleke tudi z drugih 
podrocij). Cano hardvera, take domaSega kot uvozenega. bi se mogli 
nekako pojasnjavati s padalskim tecajem dinarja in raZijskimi stroSki. ki 
bremanijo nase izdelovalce. ceprav je vrednost slrojne oprame pri nas v 
popolnem nasprotju s tern, kar se dogaja v informatizirani ekonomiji (razviti in 
udinkoviti). NikakrSnaga opraviciia pa na bi smelo biti za nerazuman odnos do 
softvera. Pustimo tokrat ob strani velike sistema in razmislimo samo o gibanjih 
na tistih podrodjih. kjer se mikroradunalnik dedalje boij uveljavlja kot pogonski 
motor tujih gospodarstav. Podasi. z zamudo in prek vsakrSnih ovir se tako 
hisni kot osebni radunalniki ludi pri nas prebijajo na daiovna masta. Mar bomo 
zanja pisaii lastne WordStare, dBase in posiovne programske pakete, izumljaii 
ze izumijeno ? Zakonodaja oditno tako misii, saj je saftver po drkl paragrafa 
isto kot banana, za katere rnora uvoznik odsteti cesarju. kar je cesarjevega. Ne 
bomo doigodasili braicev z opisom tezav. ki jih reSujemo na carini. kadar nam 
tuje sofiverske hise posljejo v oceno svoje kasetne in disketne novosti. 


Povejmo samo to. da imamo zaradi taksnega sodeiovanja - ki je v tujini nekaj 
disto normainega. saj je korist obojestranska - zeio podobne silnosti kot 
potnik. ki ima na Sentiijskem mejnem prehodu nekaj zrn ka\/e preved (z raziiko. 
da sme naS potnik skuhati brez carine vsaj nekaj kavic). Programska oprema je 
disla pamel. biago. ki ga pri nas najbolj primanjkuje. Nikakor ne misiimo, da 
nasi strokovnjaki ne znajo pisati softvera: to ze delajo in k temu jih moramo 
spodbujati. Toda brez sadov tuje pameti bomo ostaii ladni. saj je tuja 
programska oprema natanko ista stvar kot tuja strokovna literatura. V 
primerjavi s hardverom je softver v tujini drag. Za nas je zaradi tedaja dinarja 
se draiji. Zaradi carinskih zapornic postane ze skoraj nedosegijiv. In zato se 
dogaja to. kar se pad dogaja: programski paketi prihajajo dez mejo po 
kontrabantskih poleh, veseio jih kopiramo, preprodajamo. zamenjujemo 
Kratkovidni zakon namesto ustvarjalnosli spodbuja piagiatorstvo, vzgaja miadi 
rod uporabnikov radunainika v morainem vzdusju, za katero so znadiine 
krSitve avtorskih pravic. nespoStovanje tujega dela in iskanje lahkega zasluzka. 
Zakaj ne bi softvera obravnavali kot knjigo, kot biago, za katero ni meja ? Pred 
dobrim ietom smo se v radunalniskih revijah zavzeli za sprostitev uvoza hisnih 
radunainikov. Vlada je priznaia, sicer z obidajno zamudo in s poiovidarskim 
ukrepom, da imamo prav. Kaj bo skienila glede softvera ? Kako doigo bodo 
uporabni programi na istem spisku kot banana in kava 7 Opiranje na iaslne sile 
nikakor ne bi smelo pomeniti zapiranja iastnih sii v okvire preziveiega. 


VSEBINA 


Atazi520ST 

4 

PFMbtavliaMe nm 

Amstrad PCW 8256 

12 

Sfrojna nreoMe 

Pot V 32-bimo diuzbo 

14 

Tetotekal 

Ra6unalniiiki baaopis po 
televizijsko 

18 

tx deeexte gaiei e 

Moj mikro Sloven^ 

20 

Fere ixinitaje 

Amstrad 6138 

22 

lIttmaeCM 

Menuji z rastrskiini prekuiitvaini 

24 

Progiamabilni geneiaior sroka za 
ZX spectrum 

29 

KotKek jca IsekMlo 

Nedokumentiraiu ukazi za 6502 

40 

llBbHIie 

Mimo zaslona 

16 

Programi 

31 

VaS mikro 

43 

Mali oglasi 

46 

Znanstvena faiuastika 

53 

Recenzije 

54 

Igre 

56 

Prvih deset mojega niikra 

62 



MOJ MIKRO Izdaja in liska 6GP DELO, tozd Revlie, Titova 35, L)ubl|ana • Predsednik skJDiilne CgP Delo JAK KOPRIVC • Glavni urednik GGP 
Oelo BORIS DOLNICAH * DIrektor tozd Revlje BERNAROA RAKOVEC • Cena Stevllke 260 din « mOJ MiKRO ;e oproSder pladila posebnega 


mnenju republidkega komlte|a za 


niranje, dopis SI. 421-1^2 z dne 25. 5. 1964. 


Glavni In odgovorni urednik revlje Moj mlkro 
urednika CIRIL KRASEVEC In 2lGA TURK • 
ureianie ANDREJ MAVSAR. FRANCI MIHEVC • 


VILKO NOVAK • NamesinIk glavnega In odgovornega urednika AUOSa VRECaR 
PoalovnI sekretar FRANC LOCONDER • Tajnica ELICA POTOCNIK • Obllkovanie 
Rodni zunanji sodelavci: ANDHUA KOLUNDZtd, JURE SKVARC, ANDREJ VITEK. 


Strokmna 


lzdaialel;skl aosveti Alenka MiSiC (Gospodarska zbornica Slovenlje), predsednica, CIrll BEZLAJ (Goranie - Proeesna oprema Titovo Veienie) 
5^2'. BRATKO (Fakulleta za elekirotehniko, Ljubljana), prof. Aleksander COKAN (DrZavna zaloiba Sloveniie, Liubljana, Borislav HAOZlBA- 
(Ivo Lola Ribar, Beograd Zeleznikj, Marko KEK (RK ZSM), ini. MlloS KOBE (Iskra, Ljubljana), dr. Bano LUKMAN (IS SRS). Gorazd MARINCEK 
(Zvaza organizacii za teUnlSko kulturo, Ljubljana), Tone POLENEC (Mladinska knjiga, Ljubljana), dr. Marjan SpeGEL (InStituI Joiel Sfelan 
Liubljana), Zoran 5TRBAC (Iskra Delta, Ljubljana). 


Naslov uredniStva: Moj mlkro, Ljubljana, Titova 35, telelon h. c. 315-366, 319-798 teleks 31-255 YU 
Ljubljana, Titova 35, teleton 318-570 • Prodaja In naroftnine: Ljubljana, Titova 35, telefon n. c. 315-366. 


OELO • OglasI: STIK, oglasno trienje. 


nikro 3 


SUPERTEST 



Zeleznina 

Ce pogledamo snemo radunalni- 
ka, vidimo. da le Atari izbral precei 

da le 520 najhitrejSi raeunalrik na 
vsem irtiieu PC. 520 ST niti ni pre- 
vet rtabil 2 rnlegriraniml vez|i Vsa 
logika je spakirana v nekaj posebei 
izdelanih vezii zelo velika goslote 
(VLSI). NajpomembneiSe je vezje z 
imenom GLUE, ki skrbi za periferiio. 
Druga zelo pomembria enota v ra- 


go£a pranoa podatkov s hitrostio 1 
M zlogov na sekurdo. Naipomemb- 
najti deiavnik pa le sevada cena. Za 
750 funtov all 3000 DU dobimo ra- 


3.S-intni anostranski diskelni po- 
gort. vmesnik za (rdi disk, vmesnik 
za mis. operacijski sistem GEM. OR 


Odkod nizka cena? 

Prvi vzrok je seveda Tramielova 
odiotnosl. da bo izdeloval ratjnal- 
njke za zelo malo denaria. Orugi. 
malo boll podkreplien. paje letoSnia 
poeenitev pomrilnikov Ta le prine- 
sla za kupce vet pomnilniKa. za 
konstrukiorie pa razvoi deiansko 
novega ratunalnika Pred lelom dm 
so bill pomnllniki RAM s kapaciteto 
256 K odiotno predragi v primeriavi 
2 rami kapacitete 54 K. ki nai bi bill 
vdelani v ratjnalnik 130 ST. Danes 
slane pomnilnik 256 K na Daljoem 


vzhodj. k|er Atari izdeljje ratunal- 
nike. samo 2.5 Oolana. Prav zaradi 
tako nizke cene pomnilnikov pa sa 
le zgodilo. da |e proizvodna cena 
atarlja 520 ST (16 pomnllniSkib ve- 
zii) praktltno enaka proizvodm ceni 
ratunalnika 130 ST (32 pomnllni- 
Skin vezii). In to je odgovor. zakaj so 
umaknili 130 ST. Se preden so ga 

P'ed bodotega kupca pa se po- 
slavlia vpraSanie, zakai so nova ver- 
zije ratunalnikov ostale brez prik- 
l|utka za televizor Atanievi kon- 
siruktorjl pravljo. da je bil modula- 
tor TV sigraia vdelan na iel|0 Jacka 
Tramiela V razvojnem oddeiku so 
mu zatrievali. da le nesmiseino gle- 
dati sliko lo£l|ivosli 540 x 400 na 


ir|j Nit nip 


o TV mi 


Zeleli pogledati barvno sliko m ne bi 

spremanile. ko je -Stan poslovnez- 
naSsi moinost za proizvodnjo in 
prodajo zelo poceni monitorjev. To. 
da ni modulalorja. gre vseeno po- 
grajati. Parola. da le ST baryni ma- 
cintosn. osiaia mrtva trka na paplr- 
|u. saj na barvnem moniloriu ni mo- 
gote gledatl sHke z najviSio lotlji- 
vostjo. na CB pa ne sivin odtenkov 


Pogled od ziinaj 

Atari 520 ST daie tudi od zunai 
vedeti. Oaiezaresdober ratunalnik. 
Oblikovan je litno in funkcionalno. 
sicer pa deluie plastitno m krbko. 
Trpkovnica |e standardna QWERTY 
Nad glavnim delom je deset iunkcii- 
skin iipk, v sreOniem delj so tipke 
za kazalec in dodatki HELP. UNDO. 
INSERT in CLEAR'HOME za upora- 


bo V aplikaciiah GEM Skrajno des- 
no le ie ttevilska tipkovnica z os- 

samo5tO|no tipko ENTER. Poleg 
slandardne ameriSke so ze na volio 
ratunalniki z angleiko. nemsko in 
Irandosko lipkovnico. Kvalileta tipk 
|e zadovoijiva. teprav ne daiemo ro- 
ke v ogeni. da je tislo prava me- 

Tudi te pogledamo ratunalnik od 
zadai. imamo kai videli. Na desni 
slrani so 19-pinski priktjuCek za Irdi 
disk; 14-pinski prikljutek DIN za di- 
sketni pogon: 25-pinsKi prikijutek Q 
za RS 232C; 25-pinski tenski priklju- 
tek D za Centronicsov vmesnik. 13- 
pinski prikl|utek DIN za video in av- 
dio vhod miznod. dva 5-pinskaprik- 
l|utka DIN za povezavo MIDI. 7-pin- 
ski pnkijutek DIN za napajanje iz 
zunanjega napaialnika; tipka za RE- 
SET in stikalo za vklop. Na levi slra- 
ni ratunalnika le Se 40-p<nski prik- 
Ijufek za zunanii ROM. na desm pa 
sta dva 9-pinska prikl|utka D za 
igraini pallci. V prikijutek z oznako 
0 vtaknemo misko 

V osnovrl kontiguraciji je sestav- 
ni del ratunalnika tudi 12-intni tr- 
no-beli monitor SM 124 z lotljivosl- 
|0 640 X 400. s borizontalno trek- 
venco 35.7 KHz in vertikaino 71 KHz. 
V prihodnje pa bo navoljotudi barv- 
m RGB monitor SC 1224. ki bo omo- 
gotal gledanje obeh barvnib gralic- 
nih natinov (320 x 200 - 16 berv. 
640‘x 200. 4 barve) Oba monitorja 
imata vdelan zvotnik. Naslavijamo 
lahko glasnost. kontrasl in svellost 
Zvok ni posebno tist: skoz zvotnik 
sliSimo -delovanje- ratunalnika. 
Slika je dovoi] ostra. da vidimo vsa- 
ko totko posebej. 

Disketni pogon SF 354 je 3.S-inc- 


ni. anostranski s kapaciteto p'lbuz- 

Zi V S sekundah Na diskeli je SO 

pletu le vdelan Epsonov pogon z 
oznako SMD 130 A. Oznaka pogo- 

stranske diskete. je SF 314. njegova 

Napajalnika za disketno enoto m 

Skallab. ki ju poslavite pod mizo 
Vse potrebne napetosti se Iransfo'- 
mirajo ze lam. zalo se ratunalnik 
prelirano ne greje 

Pod kozo se sopiri 


sam vrag 



PloStica tiskanega vezja je veiika 
kol ratunalnik Elemerti so razpo- 
rajeni v Ova dela CPE pomnilnik 

vezjem GLUE. Centraino procesna 
enola je Molorolin i5-bilni mikro- 
procesor MC 6SOOO Niagova ura 
deluje s frekvenco 8 MHz Vezje 

izdelano posebej za Atan m deluje s 
frekvenco 16 MHz Rezuiiali ki |in 
zmeljejo omenjene stonoge se 
sprebodijo le skoz eno posebe: iz- 
delano vezia To isvezjeza video ki 




mj elekt'oniki pravljo video shifter 
in deluie s tretjo, nsjviSjo Irekvenco. 
32 MHz Pomnllna banka je sestav- 
Ijena iz dveh Kolon po osem ramov 
kapacitete 256 K. 

Ostanek pomnllnlka |e same bral- 
nl. Verje GLUE ima pet linti, Ki jih 
lehko uporabljamo za izbiro razli£- 
rtlh bank kapacitete 64 K. V nasem 
raiunalniku lirija 0 izbira internl 
ROM. Iini]i 1 in 2 nista uporabljeni. 


ill 3 in 4 
aniem bralnem . 
0 GEM. oasic in 


gotovi in 
loma 192 
zdai neiz- 


uporabljeni 

koriipenl linijl 1 In 2. 

Osnovni problem pn naSrlovanju 
raiunalnika je. kako razdeliti pom- 
nilnik med CPE in videom. V mikrih 
smo videli 2e veliko reSilev. Pn QL 
in spectrumu CPE nl Imsia doslopa 
do video pomnllnlka med risanjem 
siike. To |e racunalnik Oistveno upo- 
Sasnilo. Pri ZX-S1 se eelo spomm- 


ri ST risanje si 
upodasni racunalnika. Razlog je v 
enkrat visji Irekvenci delovanja vez- 
ja MMLI. ki organizira deio s pomml- 
nikom (heri tudi interv|u z Shirazom 
Shiviiem). Za takino podetje MMU 
pa moramo imeti kontrolo nad po- 
dalkovnimi liniiami. Meloda za to je 
zelo enostavna. Med zapisovainlm 
ciklom se podatek iz CPE zadrzi v 
dveh veziih LS 244 (butler|; med 
brainim ciklom so podatki spravlje- 
ni V treh vez|ih LS 373 (latch), kier 
|ih CPE all pa kakSno drugo vezje 
1 takoj. ko imata cas. S 
prijemom je podatkovno 
vuuiiu pupoinoma na voijo video. 

Vez|S MMU zahleva $e nekoliko 
pozornosli. NaCrtovalci so imeli v 
mislih ie nekaj raziintev Vezje ima 
to muilipleksiranih nasiovnih linij. 
ki omogoCajo pnkljueitev do 1 M 
zloga pomnllnlka. Z uporabo Imii 2 
RAS in 4 CAS (e zabava po pomnil- 


takinim 


Tipkovnica. igralne palice In mii 
so povezane z glavo raeunalnlka po 
mikroprocesorju 6301 (lakjen je 
vdelan tudi v Psionovem Organisar- 
ju). Matrika tipkovnice je 6x16 in 
omogoCa uporabo 128 tipk. Ce do- 
bro preStejete tipke na sliki, boste 
videli. da |ih je samo 95. Druge tipka 
nadomeSdaio konlakli Igralnih palic 
oziroma mi5i ali'pa so prazni (23). 

Uradna Atarijeva ilteralura imenu- 
le sistem zapn. vender se bodo sa- 
mograditelM iahko obeiali na kanale 
DMA in vtid ROM. 

Oodatek, ki si ga bo vsak lastnik 
raCunalnika gotovo omislil. je tiskal- 
nik. Mi smo naSo Delto povezali 

priietno presenedeni. Izpis datotek 
in kopija zaslona sla deiovala takoj. 
Neka) malega Iahko tudi nastavimo 
v memorju GEM-SET-UP. UbeZne 
sekvence so pisane za tiskalnik, po- 
doben Epsonovemu, ki razume gra- 
flko ESC L (dvojna gostota) - 960 
all 1280 todk V vrslici Na koncu 
vrstice poSlie kodi CR m LF. Mo2no 
je izplsovati tudi na banrne tiskalni- 
ke. a Sal dokumentaeija ne pove. 
kakSne. 


Sistemska 

programska 

oprema 

Ta je pn novih radunalnikih vedno 
kompromis med slandardom. ieljo 
po dim vedjem izkonstkj zmogljivO' 
sli hardvara m casom. ki je za njen 
razvoi na razpoiago. Ts2e le pn 
hardveru. ki se zelo raziikuie od ob- 
stojedih naprav. MC-68000 le bil ie 
pred nekaj leli eksotiden. drag! dip. 
ki so ga vdelovaii npr. v mini in 
supermikro raduralnike firme. kot 
sta Hewlett-Packard all Corvus 
Praktidno edml uveljavljeni stan- 


ke sta bila UNIX all kakdna od njego- 
vih Izpeljank. ki pa so praviloma ze- 
lo vefike in zahtevajo podporo trde- 

Leiodnji hit so midi in okna. Tudi 
atari se le odiodil za podoben prijem 
kot Apple pn radunalniku macin- 
tosh, le da niso presekali vseh vezi z 
drugim raduralniSkim svetom. Vedi- 
no sistemske programske opreme 
so namred napisali pri DR. ki svoje 
programe prodaja tudi drugim hard- 
verskim firmam. Take ima OS. ki )e 
vdelan v atari, bistveno vadje mod- 
nosti. da postane standard, kot npr 
ODOS all MacOS. ki sta last ene 
same lirme (globoko znolrai pa se 
vseeno zdi. da |e ODOS naprednejSi 
kot GEMOOS) Skoraj enak OS. kot 
le vdelan v atari, ie tede v IBM-PC. 
kompatibiinedih, apricotin. morda 
pa tudi V QL in Se nekaterih stroiih 

Po drugi plati ima diovek obdutek 
da je imei DR pri prenaSanju GEM in 
operaeijskega sistema v ST 520 ved 
tedav. kot bl Iahko sklepaii po zve- 
nadih reklamah o prenosl|ivosli pro- 
gramovvjeziku C. ST 520 le namred 
prvi poskus, prenesti GEM na pro- 
cesor 68000, ki zapi5j)e vse nume- 
ridne konstanie prav nasprotno kot 
Intelovi procesor)!. namred po- 
membneiie b/te spreda). 

Naioga operaciiskega sistema |e. 
ozivlti osnovne lunkcijS radunalm- 
ka. pnskrbeli ruline. ki so skupne 
vsem programom (vnod, izhod. kon- 
trola. deiilav pomnilnika in proce- 
sorjevega dasa). CPiM air MS-DOS 
sicer zagolovila deio z monitorjem, 
disketo. .. ne standardizirata pa 
grafike. ki je v sodobnih mikroradu- 
nalnikih vedno boljda Za sledn)e. 
povrn pa de za prijelen obdutek po- 
skrbi GEM. 

TOS 

Operacijski sistem ST-S20 imenu- 
leio TOS (Tramiel Operating Sy- 




Molmikm 5 


^^■eKateri pravljo, da je genl- 
^Blalen poslovnei. da pa z 
A V njim. vsaj kar zadeva kup6i- 
jo, ni dobro zobaii eeSenj. Drugi 
rrenijo, da je bahad, tretji pa vidi- 
jo V njem moia, ki je vse iivfienje 
poskuial ijuderri neka] dati, in ker 
ga je pad zaneslo v radunalnidki 
posel, jim je prvi po dostponih 
cenah ponudil hiSne radunalnike. 

Na prste ene roke je mogode 
predleli ljudi, ki so se v radunalni- 
ikem businessu prebili izzaetiket 
nadnacionalnih korporaci|. Jack 
Tremiel je eden izmed njrb, diva 
iegenda mikroradunainiike revo- 
iuci|e. Ustanoviteij in dolgoietni 
predsednik firme Commodore, 
danes pa prvi moz Novega Atarija, 
na sejmu PCW spremljai fansira- 
nje nove generacije radunainikov. 
Ceprav prihajamo iz dedele, kjer 
bodo p'odali manj radunainikov 
kot V enl sami nemiki veieblagov- 
nici, in deprav je bii njegov das 
skopo odmerjen. se je prijazno 
odzval naiemu povabiiu. Z Jac- 
kom Tramieiom sta se pogovarja- 
la 2iga Turk in Cirii Kraievec. 


Gospod Tramlel, lelos vas ie 
drugid sreiujemo na evropakih 
raiunalnISkIh aejmih. Prlha/ale 
la laradi peala all vas morda ¥le- 
da naza/ na rodnl konllnani? 

Nered potujem, staram se 
(srneh*). Kupil sem si htSo ob je- 
zeru Taho v gorovju Sierra. Gore 
tarn okrog so BOOO devijev visoke, 
jezero same pa je 7000 devijev 
nad morjem. Tudi poieti je prijet- 
no niadno in sneg v gorab nikoli 
ne skopni. Tam predrvim vedino 
svojega dasa. 

Prilmak Tramlel ne zveni po- 
aabno amerliko. Uenda ale se 
rodlll V EvropI In iraa te pot tale 



Ekskluzivni interviu 

Jack TramicI: 


»Kupec 
je moj gospodar« 


pozne/a zanaala v -driavo ne- 
omelanlh moZnoatl-. Povejie 
nam kaj o tern? 

Rojen sem bii na Poijskem, v 
Lodzu. Kot miadenida so me lets 

1944 odgnali v koncerlracijsko 
taboridde biizu Hannovra. Apriia 

1945 SO nas osvobodili. V Nemdiji 

dia V ZdruZene drdave. V tednu 
dni sem dooii vizo in konec ieta 
1947 odpotovai. 

Ko sem priSel tja, mi sploh ni 
biio vSed. Podutii sem se, kot da 
bi priSei nazaj na Poijsko. V New 
Yorku sem ilvel v poijski detrti. 
Ljudje so govorill po poijsko in v 
jidiSu, podutii sem se kot takrat, 
ko sem bii de otrok. V ZDA pa sem 


pridei, da bi spoznal. kaj je Ameri- 
ka, re Poijska. Take sem stopii v 
ameridko vojsko. Upal sem. da se 
bom tarn naudii kaj ved. Skoraj 
Stiri ieta sem sludii v razlidrih de- 
lih ZOA. Pri vojakih sem se tudi 
naudii svojega pokilea. Ko sem 
priSel iz taboridda. nisem znai ni- 
desar. Vojska je biia koristna dola. 

Nazadnje sem Imei na skrbi 
skladidde pisarnidke opreme prve 
armade. Popravljaii in kupovaii 
smo razne pisaire stroje, radun- 
ske aparate in podobno. Ko sem 
izstopii iz vojske, sem se zadei 
ukvarjatl z islim poslom. Tako je 
nastai ieta 1954 Commodore 

Mnogo vode je ie preleklo pod 
Breoklynskim moalem, preden 
so prim na Irg prvi kalkulalorll. 


Dr2l. V zadetku smo popravijali 
pisalne stroje. delali iz starih in 
pokvarjenih nove . . . Po dveh letih 
sem se iz NY preselil v Kanado. 
NY je bii zame kratkomaio preve- 
iik, in ker nisem imei veliko denar- 
ja, sem se odiodii, da se bom pre- 
seiii V manjdo dr2avo. imei sem 
pogodbo s dedkosiovadko tirmo 
KOBO in z rijihovo licence sem 
izdeloval pisaine stroje v Kanadi. 
Leta 1962 sem v Zahodrem Berli- 
nu kupil tovarno. ki je sestavljaia 
stroje za sedtevanje. Ta tovama je 
biia temelj za prodajo izdeikov po 
vsem svetu. 3tiri leta pozreje sem 
vseskupaj prodal. Cutil sem.da je 
prihodnost v elektroniki. Imei sem 
2e kar nekaj kapitala. oddel sem 
na Japonsko. Tam sem zadei kup- 


devati s kalkulatorji Moj prvi kal- 
kulator (seveda pod etiketo Com- 
modore) s dtirimi operacijami je 
takrat stal 1495 doianev. 

Leta 1972 smo se preseim v Ka- 
lllornijo. Tam smo zadei i izdelova- 
tl kalkulatorje. zgrajene okrog di- 

V tern dasu se nam je pndruzil 
tudi Shiraz, razvijai le znanstvene 
kalkulatorje. Fantasticen mzenr 
je. tudi ST je vveliki men rjegovo 
delo. Leta 1976 sem dognai. da 
pelje pot k uspehu same skoz ver- 
tikalno integracijo tirme. Kupil 
sem podjetje UOS-Technology. 
Prav takrat je del kalkulatorski po- 
sel k vragu. Z MOS sem imel lo- 
varro in izdelke. ne pa strark. ki 
bi te dipe kupovale. Najti sem mo- 
ral nekaj, pri demer bi biio te dipe 
mogode uporabiti. Tako se je ro- 
dlla ideja o osebnem radunainiku 
Naredili smo radunalnik. ki ga 
poznate po imenu commodore 
PET. In tako se je mikroradunalm- 
dki posel zadei. 

Je bile le pribllino takrat, ko ie 

V garaii nasla/al prvi apple? 

in Jobsj prvih 20 dipov zastonj. 
saj rista imela denarja. da bi jih 
pladala. Sila sta miadenida. po- 
magali smo jima in priskrbeli ma- 
terial. Ja. tako se /e zadelo. 

Prava revolaclla pa ye morala 
podakall do VIC-20. To je bll prvi 
prav! ljudaki radunalnik. 

Morda bi tvoji stardi bolje razu- 
mell (Jack Tramiel je star nekaj 
ved kot njegova sogovornika sku- 
paj), zaradi druge svetovne vojne 
Ko sem pridei iz Nemdije in pekia 

V lagerju. sem imei strasro potre- 
bo po tern, da bi podel kaj korist- 
nega. Sklenil sem. da ne bom de- 
lal le za denar, iz pohlepa. ampak 
si bom prizadeval. da bi 0ru2bi 
pomagal. 

Podjetje Atari je Izdelovalo 
igralne avtomate Mislim. da mso 
igraini siroji naredili de mdesar 
pametnega za mladino sveta. In 

radunalnik, dovolj pocem. da bo 
dostopen vsem. Z njim se bo mo- 
gode igrati. bo pa vendar pravi 
radunalnik. ob kalerem se bodo 

Pa vendar: celo C-64 la predv- 
aem Igralnl radunalnik . . . 

Nid slabega ni v tern in kijub 
temu je lahko tudi disto zaresen 
radunalnik. Na radun takih radu- 
nainikov je Stan Atari propadei 
in sedaj je moj. 

Val vail radunalnik! so bill raz- 

ml cenami sploh lahko zgradili 
glganla, kakrSen ye Commo- 
dore? 

Ko sem oddel. je bil Commodo- 
re vreden milljardo dolarjev. imeli 
smo 154 milijonov dolarjev dobid- 
Ka. Danes je drugaden. cene so 
vidje, delsjo pa izgubo. (Itudovno 


Nadaljevanje na 





Clovek, ki lovi 
nanosekunde 


t ra£unalnikov daje delo 
liKo Ijudem. Tistl. ki delajo 
ez velikega uspeha, za lav- 


Bolj so privlaeni listi. kl zaalu2ijo 
vetike denarje s prodaio svojih iz- 
delkov. 

Na podro6jj mlkroraCunalnikov 
spodniega cenovnega razreda se 
nekje v ozadju ze od samega za- 
detka sliSi za ime Shiraz Shivjj. 
Uorda ga ne postavijajo ob Ook 
Wozniaku In Jobsu zato, ker m 
preveC zanimiv po zasluzkj. sicer 
pa. kot smo spoznali iz pogovora 
z n|tm, |e denar vaier same ta- 
krat. ko gre za poceni raPunalnik, 
ki mora priti med Ijudl. Shiraz 
Shivji je znanstvenik. ki se ukvarja 
z razvoiem strojne oprame pri iri- 
kroraSunalnikih. Naredil je raiu- 
nalnike, kl |ih vsi dobro poznamo; 
od serlje Commodorjevih racu- 
nalnikov PET do atarija 520 ST. 
Prehodll le pot od razvojnega in- 
Zenirja prt Commodorju do direk- 
torja raziskovalne in razvojne de- 
lavnostl pri Atariju. 

Po premieri odliCnega radunal- 
nika atari 520 ST se je moral tudi 
Shiraz Shiv|i prikazati v javnosti 
kot zastopnik tlrme, kl ponuja 


S Shivjijem smo se pogovarjall 

Naiprej vse nas kar po preto- 
kolu zanlma, kakina je blla vaSa 
Zivljenlska pot, preden ale priiK 
kAlariju. 

Rodil sem sev Vzhodni Atriki, v 
Tanzanijt. Kmalu sem odSel v Veli- 
ko Britanijo in se tarn Solal na prvi 
stopntr. Po konPanem Solanjj 
sem odSel v ZDA. Mo|a strokovna 
pot se je zadela na stanfordskl 
univerzi, ki |e, mimogrede. zelo 
dobra. Po Studiju sem se zaposlll 
V Silicijevi dollni. Tam sem delal 
dve all tri leta, potem pa sem Sel h 
Commodorju. Pri njem sem delal 
sedem let In se seveda dodobra- 
spoznal z Jackom Tramlelom. 
Tramiel je odSel iz Commodorja 
januarja lam. jaz pa maja. Preden 
sem se odiopii. da bom zapustil za 
tiste Pase kar uspedno lirmo, sem 
se pogovarjal z Jackom o njego- 
vih naprtih. Oejal rrji je, da name- 
rava izdelovati 16- in 32-bltne 

poceni. Zame je bilo to dovolj, da 
sem se mu pridruiil. Prvi stroj 
smo zaPeli razvijati ob koncu jull- 
ja. PraktiPno takoj potem, ko je 
Tramiel kupil Atari. Decembra 
smo imeli 520 ST Je gotov, vkljuP- 
no s Ptirimi posebej izdelaniml 


Koliko ljudi je sodelovalo pri 
razvoju raPunalnika ST7 


Pri strojni opremi pet. samo si- 
stemsko programsko opremo pa 
je pisalo 15 ljudi. 

Kakina je razllka med moz- 
noslmi za razvoj zelo dobrega ra- 
Punalnika danes v primerjavi s 
PasI, ko eta naslajala VIC 20 all 
C-64? 

Samo tehnotogija je bolj razvi- 
la. Zato gre vse hitreje. Danes 
nam pomagatehnologija, naroPa- 
mo lahko Integrirana vezja, ki so 
naPrtovana posebej za nas (cu- 
stom design). Na razpolago ima- 
mo raPunalnipke delovne postaje. 
VePina rutinskega dela je avtoma- 
tizirana. Pri VIC 20 je Oil problem 
V ceni pomnilnika. Ko so se vezja 
pocenlla, je priSel na svetio C-64. 
Danes pa se Igramo s kanali DMA 
(Direct Memory Access). Proti 
koncu leta borne Imeli pri Alariju 
gotov 32-bltni rapunalnik, ki bo 
temeijil prav na kanallh DMA. Ra- 
punalnik bo vePprocesorskl. Imel 
bo .Motorolin mikroprocesor 
68000 (16-bitni) in enega od 32- 
bilnlh procesorjev. SestnajstOltni 


procssor bo pravzaprav samo ter- 
minal, kl bo povezan z glavnim 
raPunalnIkom po kanalu DMA. Ta- 
ke bomo pridobili hitrost. Zaka) bi 
se morala raPunalnika ustavijatl. 
kadar govorita drug z drugim, ko 
pa si lahko puPPata sporoPlla kar 
V ramu? 

Teati kazejo. da je ST 520 leno- 
menaino hller atroj. Ne bomo vas 
vpraiall, ka| je vzrok za takino 
hilrost, ampak, koliko se v raPu- 
nalniku procesor ustavija zaradi 
doatopa do pomnilnika. 

ObiPaino 68000 tape na 8,01 


32,04 MHz. Pri mikroprocesorju 
68000 imamo 4 T clkle za dostop 
pomnilnika. KadarKoli hocemo 
brati all pisati v pomnilnik. potre- 
bujemo 4 T clkle. ZA T4 pri MC 
68000 torej potrebujemo 500 ns. 
Kaj smo pravzaprav naredill? Vi- 
deo za “raster scan display- zaje- 
mamo v dveh cikllh, v 250 ns. Vsl 
clkli za 68000 so pomnoJeni s Pti- 
rl. Kadar procesor zahteva dostop 
do pomnilnika kje med celoto Ptl- 



nh clklov. mora poPakatl. da se 
iztePe Pe zadnjr cikei v skupim 
Qlede na normalne razmere. lorej 
prlhranimo 60 ns v ptinn ciKlih 

Ce pogledate podatke za dma- 
mipne name, boste vioeh. da zah- 
teva vePira proizvajalcev dostop- 
ne Pase nekje med 260 in 270 ns 
Pogovarjall smo se s oroizvajalci 
ramov In skupaj smo spoznali. da 

nja Ze v 250 nanosekundah pnde- 
mo do informacije. Mi uporabija- 
mo ta Pas za dostop do pomnii- 
nika. 

Kako pa je s hdrosljo pri 

Glavna ura amige tePe na frek- 
venci 7.16 in se zaustavija. aa 
omogoPi 280 ns dostopa do pom- 
nilnika. V -raster scan displayu- 
Imamo 63 mikrosekund za preiei 
horizontalnega Zarka vPievPi 
osveZevanje V tern Pasu imamo 
113 pomnilnlpkih ciklov zaCPE m 
113 clklov za druge rePi. Vsega 
skupaj je 226 pommlmpkih ciklov. 
Kadar dela amiga v naPmu 640 
porabi 80 clklov za zajem dispiaya 
in 80 Clklov za druge hece Ce 
malo raPunate. boste viOeii da 
porabi za samo sliko 70 odsiotxov 
Pasa. Po moje je 70 odstotkov Pa- 
sa uPio. Dobesedno uplo Cikii so 
za CPE in za Pip BUTTER, kl skrbi 
za grahko. VePina gre za sliKo V 
napinu deiovanja 640 je za polovi- 
co poPasrejSa od 520 ST Amiga 
porabi veliko pomnilnika in Pasa 

rek avtomatsko izreZe dve besedi 
6e dlgitallzirate PlovePki govor v 
razponu 8 KHz, ga morale vzorpiti 
s frekvenoo 15 KHz To pomeni 
da vam gre 16 K na sekundo za 

Ampak amiga je proZnajia... 

MIslim. da ne. NaP raPunaimk je 
proZnejSi. ima zelo enostavno ar- 
hitekturo. Amiga jes svojo grafiko 
stroj za igranje. Upam. da se sin- 
njamo. da je njena grafika Pe ved- 
no prepibka za graliPno deiovno 
postajo. Sicer moram priznati. da 
je amiga lep stroj. VPeP mi je Ata- 
ri je prav take razmiPijai o izdeio- 
vanju takpnega raPunaimka s po- 
djetjem Amiga. Problem je v tern, 
da je fllozotija hardvera pn amigi 

bo mogoPe polegmti iz stroja 
Korcept je star tri leta Da bodo 
zaPeli raPunalnik proizvajati. bo 
potrebno Pecelo lelo Pn nas smo 
Ze razvill rapunalnik z grafiko tele- 
vizijske loPljivosti v barvan. Posia- 
vil vam bom raPunainiK poleg le- 

kaj. Atari ima to prednost. da* |e 

je tudi priprava novega modeia za 
prorzvodnjo. 

Atari 520 ST je lorej boljPi od 
amige. Zakaj? 

PreprostejPi je In bistveno hi- 
trejpl. Cotova je Ze nova verzija 
ST. kl bo imela vePjo loPIjivost 
Sllke in veP barv. Tudi cena je bolj 


Nadaljevanje 



VIDEO VISION V 2005 


VIDEO KAMERA C 331 

Model C 331 spado v vrhunskc fozreO 
videolcomer. O lein se boste oreof'coi' 
listi hip, ko boste zoieli snemoli s to 
kompokino komero: tudi pri zelo ^bkl 
svetlobi |cco 10 luksov] boste dosegi' 
odiicne rezultote Skrivnost se imenuie 
Newvicon, potpolcno snemolno cev s 
f'llrom zo izenocevorte borvne 
temperoture svetlobe. Sistem TTL auto 
focus - infrordece ovtomotsko 
nosfovljonje oslnne - vo.m zogotovlio 
izredno ostre posnelke. Se bi tnogli 
noitevoti, pozoriimo(te se pri 
zoslopniku! 



Razvoj lego iziemno kompoktnego in lohkego 
videorekorderjo je sod novih tehnologij. Klfub 
kompoktnosli votn model V 2005 izpoini vse zohteve 
sodobne videogrolije: od preprostego vstovljonio 
novih kodrov v ze posneti film, od previjonjo z 
develkrot vec|o hilrosljo, do pocosnega 
pfedvojonjo, od slevco s spominom oo zvocne 
smhronizocije ze posnetih koset ... Pri zoslopniku 
boste odkriii se dnjge presenelijive podrobnostil 



VIDEO VISION V 1005 


Novi model v nizki izvedbi vos bo novdusil z 
logicno rozvrslitvijo stikol, s koterimi igraie krmilite 
to videorekorder. Iscele lohko med 32 Tv progromi, 
vstevsi kobelsko lelevizijo. Snemoti zocnete z enim 
somim stikolom in ce vkijucite eleklronski Slevec, 
boste notonko vedeli, koliko coso je ze preieklo od 
ZQcelko snemonjo. 2o 14 dni noprej lohko 
progromirole sliri rozlicne progrome oli po kolenkok 
program (no primer TV nodoljevonkol progromirole 
zo dnevno oli tedensko ponovljojoce se snemonie. 


emona commerce 

Koosignacijska prodaja 

Prodajna mesta: 

Ij^tozd globus 

NOROMENDE 

ZAGREB Emona PrilazJIIAQ lei 041 4I9-A72 

SARAJEVO FoloOpt-K Strosmaiegeva 4 07t25-<ae 

BEOGRAD Ceniromerkur Cina LiuOma 6 011626 934 

L)ubl|»na. Smarlinsli* 130 

period Maksimarkela 

NOVISAO EmonaCommerce HaiduK Vel|Ka <1 021 23-141 
SKOPJE CenIromeiKur Leninova29 091 211-167 


J 



DIALOG P 


Dialog P je osebni racunalnik sistemsko odprte zasnove. 
Operacijski sistem je kompatibilen s CP/M operacijskim sistemom. 
Njegova uporaba je zelo siroka: 

poslovna, procesna, laboratorijska in kot pripomocek pri izobrazevanju. 


Tehnicni podatki 


- eentralna procesna enola: 

- tipkovnica: 

- monitor: 

- prikl)u<iki: 

- programska podpora 



orocesor Z 60 
64 K DRAM pomnilnika 
32 K ROM pomnilnika 
dodaten numerifien del, 
yu naftor znakov 
profesionalnl. 
monokromni, zeleni foslor 
P 31 

izhod za monitor, TV spre- 
jemnik, serijski izhod RS 
232 C. sistemsko vodilo 
febasic, fedos, mozna 
uporaba vseh program- 
skih paketov za operacij- 
ski sistem CP/M (Wordstar, 
turbo, pascal, dbase II . . .) 


gorenjepr@(g(isri]a 

Gorenje procesna oprema, 

Partizanska 12. 

Titovo Velenje, 
telefon: (063) 853-321. 
teleks: 33547 YU Sogor 



tv glcT.%^;REZULTATI. NE 


HEWLETT-PACKARD 6 


X UUeUANA. KOPRSKA 46. TELEFON II 



HP 150 II 


Racunalnik, 
ki razume dotik 
na zaslonu 


sionlnoslivadmnstmXO't'ceA.-.^'- 





PREDSTflVLIflMO VflM 

2IGATURK 


Ovce. deievniki in madke 
so koristne domade iivali. 
PredstavIJaJte si parado bies- 
6e6ih se Iraktorjev na za- 
drutnem dvoriSdu, na njivah 
pa mnoiice dezevnikov, ki 
rahijajo zemijo in izpoinjuje- 
jo srednjeradni nadrt. ne da 
bi bilo ljudem Ireba s prslom 
migniti. Dezevniki so reSitev, 
ki taka na problem. Fred- 
vsem V meslih se namesto 
njih vse pogosteje pojavljajo 
raiunalniki. ki so prav tako 
koristni in dakajo na pro- 
blem. Vse svoje probleme 
boste odslel lahko resevali 
za ceno dveh zabojev dezev- 
nikov. Z modeiom PCW8256 
poskusa Amstrad dokazati, 
da je vaS partner lahko tudi 
sistem, ki je ved kat enkral 
cenejsi od ST 520. 


^Sinclair. Commodore. Atari in 
katerl so blii navajeni po- 
Bvnudlti najboijii raCunalnik, 
k> so ga bill sposobnl Izdelati, in 
mu s primerno ceno. tehnibnimi 
karakteristikami in reklamo izbo- 
riti prostor na trgu. Amstradov $ef 
Alan Sugar Ima drugaCno takllko. 
Menda je vedno sposoben oceni- 
tl. kaj Irg potrebuje in za kakino 
ceno, potem pa izdelati natanko 
tak proizvod. 

|apoiK:i *koz zadnja 
vrata 

FIrmo Amstrad Consumer Elec- 
tronics je leta 196fi ustanovll njan 
danaSnji predsednlk. V zabetku 
so prodaiall razne potrebSSlne za 
aviomobile In nekatere drjge 
elektronske izdeike. S hl-fijem so 
se za6eli ukvarjatl v zabetku se- 
demdesetih let. prodajall so pla- 
stlina stojala ,za gramofonske 
ploSie. 

V sedemdesetih in v zaCetku 
osemdesetih le( so delali pred- 
vsem poceni hi-fl komponente, 
gospodinjske aparate in avtomo- 
bllsko zabavno alektroniko. Izdei- 
ke z ralepko Amstrad so 2e takrat 
za male denarje kupovall na Dalj- 
nem vzhodu. Podobno kot banes 
radunalnlke so jih sestavijale aro- 
nlmne in cenene tovarne, menda 
po Amstradovlh nadrtih In (men- 
da) z njihovo opremo. IzkoriSPa- 
nje najceneiSiti dobavlteljev In iz- 
delovalcev je omogoSaio, da so 
bill razmeroma dobri Izdelkl na 
voijo za zelo majnen denar. Po- 
sebno so bill uspeSni njlhovl glas- 
berti stolpi In japonski barvni tele- 
vlzorji z njihovo nalepko. izdelke 
je spremljala tudi buCna propa- 
ganda. Tako je Amstrad do leta 



Amstrad 
PCW 8256 


1983 potroSII kar tretjino vsega 
denaria, kl ga je brltanska zabav- 
na elektronika Izdajala za vsiljeva- 
nje svojih Izdelkov. 

Amstrad se je uveljavll tudi na 
tujem. Tako je npr. postal ekskiu- 
zivni dobavitel) elektronike za 
nemSko verigo veleblagovnic 
Schneider. Promet firme (hi-fi in 
raiunalnikl) danes presega 64 mi- 
li|onov funtov, leta 19S2 pa je bil 
po porodlu revlje Management 
Today Amstrad druga najbolj do- 
nosna firma na londonski borzi. 
Alan Sugar je leto dni za sirom 
Clivom dobll naslov -mladi po- 
siovne2 leta-. ki ga podeljuje 
ugledni londonski dnevnik Quar- 

Leta 1983 (ko je bil spectrum na 
prodaj 2e leto dni, commodore pa 
se je pojavll v trgovinah in je bilo 
jasno, da je tudi v raSunalnIkih 
denar) so zadeli nadrtovati svoj 
prvi hiSnl radunalnik, CPC 464. 0 
njem smo napisali ie marsikaj le- 
pega, a vdasih pozabljamo, da 
ilevilQ prodanih ra£unalnikov 
kljub vellkemu hrupu in pohvalnlh 
ocenam Se vedno za ve£ desel- 
krat zaostaja za spectrum! in C- 
64. 

Se enkrat ponovimo, da so Am- 
stradovl raCunalniki namenjeni 
iloveku z uiice, kl nima smisla za 
lotanje kaolov za kasetofon, Iska- 

ustreznega monitorja all pa node 
zgubljatl ZIvcev ob nezdruzljlvosti 
ubeZmn sekvenc v tiskalniku. 
Skratka, kot naladC za narod, pri 
katerem vlaki vozijo po voznem 
redu. novlh avtomobilov pa po na- 
kupu ni treba voziti v delavnico ali 
se plaziti pod njimi v domadi ga- 


8256'PCna 
Amstradov nadin 

V tujem tisku smo lahko prebra- 
li precej dpekuiacij, all Amstrad 
pribravlja 16-bltnl raSunalnIk ali 
celo IBM PC kompatIbilneZa. Za 
zaveso pa je bilo disto nekai dru- 
gega. a vendar tako zelo tipldne- 
ga za Amstrad. Radunalnik, kl po 
tehnldnlh lastnostih ne pomeni 
prav nld posebnega. nasprotno, 
celo kakih sedem let za svojim 
dasom prlhaja. Toda ves sistem. s 
katerim lahko zaCnemo detail la- 
koj, ko ga prinesemo iz trgovine 
in ga vtaknemo v zid. je izredno 
poceni, in kar je najvaZnejSe, lah- 
ko zadovoljl vedino radunalnISkih 
potreb manjSIh podjeti), obrti In 
nezahtevnih posameznikov. 

Presenedeni bl bill, da bl vedeli, 
koliko Ijudi vam bo pripravijenlh 
razlagatl, kako s svojim hidnim ra- 
dunalnikom -procesirajo tekste-. 
In de bl radi radunalnik prodali 
komu, kl Ima take zgodbe pogo- 
sto modnost slidatl, potem nl bolj- 
Se reklame, kot ie v imenu radu- 
nalnika poudarlti, da le specializi- 
ran prav za urejanje besedll. Tako 
se je rodila kratica PCW (Personal 
Computer Wordprocessor 
osebni radunalnik, urejevainik be- 
sedll). 

V bistvu pa red nl nld posebno 
urejevalniSka. Pod pokrovom se 
skriva precej obidajen radunalnik 
CP/M (nekaj takega kot MMS) z 
monitorjem, diskeino enoto, tip 
kovnico In malridnim tiskalnikom. 
Cena sistema, skupaj s progra- 
mom za urejanje besedil. je 460 
funtov (399 brez prometnega 


T^koviuca 

Ce je radunalnik Se posebej na- 
menjen urejanju besedil. bi dl> 
vek pridakoval zares kvalitetno in 
premidijeno tipkovnico. Kdor bo 
na PCW preskodii s pisainega 
stroja. pa bo de posebe; cenil po- 
dobno razporeditev tipk. Mnenja 
0 radunalnikih so vedno subiek- 
tlvna In lakdno je tudi avtorjevo 
mnenje o tipkovnici: razodaranie. 
Mehanika je na ravni popredmn 
tipkovnic tega tipa (C-64. ines . .). 
predvsem pa moll nepregledna in 
mestoma nenavadna razporedtev 
tIpk. Precej jin je namred name- 
njenih posebnim tunkcijam v ure- 
jevalniku besedil. zaman pa boste 
Iskaii dobri Stan tipki control 
(CTRL) in escape. QWERTY, nu- 
meridnl del In funkcijske tipke 
med seboj niso lodeni niti pro- 
storsko nIti po barvl. Posebmh ka- 
zaldnih tipk tudi ni. podobno kot 
pri PC namesto njih uporabi|amo 
numerldno tipkovnico. 

Sicer je tipkovnica ma|hna, lah- 
ka In vSedne oblike. z radunatni- 
kom le povezana po spirainem ka- 
blu. Posebon procesor bere m Oe- 
kodira tipke. 

Radunalnik 

Osrednia tiskana piodda in di- 
sketni pogon sta v istem ohid|u z 
monitorjem. Ce menite, da so ti- 
skane plodde amstradov aii atan- 
jev napol prazne, si oglejie notra- 
njost PCW 82561 Razen pomnilni- 
ka, procesorja. roma In enega sa- 
mega posebnega vezja komajda 
opazite kakden element. Torej je 
Izdelava poceni. moznost okvare 
pa majnna. Kot pove Za ime. le v 
radunalnik vdelamn 256 K braino- 
plsalnega pomminika. od katere- 
ga uporabija pribiizno 112 K kot 
RAM disk. Ostanek pomnilmka je 
na voijo za programe in podatke 

stem CP M 3.0 (= CP M--). 

Procesor Z 80 seveda lahko na- 
enkrat naslovl le 64 K pomnilmka. 
Programska oprema, pisana za 
CP/M -r, SJ pomaga tako. da so v 
eni banki zapisani podatki ibese- 


12 


dllo, datoleka). v drug! pa pro- 
gram. Se daijii programr In vedje 



Kot ugotavijaio v reklarrni bro- 
Suri, je -na zasloru mogoPa pisati 
32 vrstic s po 90 stoipci. kar je 
44% veP kot celo pri IBM-PC-. Ne 
vem sicar, od kda; je PC posebej 
znan po zelo prostomlh zaslonih. 
Na alfanumeriPnih zaslonih se je 
uveljavlla irre2a 60/25 (80/24) in 
kakSnih posebnih radosti (razen 
majhnih Prk) pri urejanju besedll v 
90 stoipcih ne boste obPutill. Obi- 
Paina Sirina -klasidno- tipkanih 
besedll je 64 znakov. Bol] smisel- 
no bl bllo pusliti motnost, da se 
zaslon obrne za 90 stopinj In se 
naenkrat vidi vsa tipkana stran, a 
to znajo samo precej precej drazji 
stroji. 

Programska oprema, pisana za 
CP/M. se na tako Sirokem zasloru 
seveda ne da motiti in uporabija 
samo prvih 80 stoipcev. Sirina bo 
postala pomembna pridobitev Se- 
le pri posebei za 6256 napisanlh 
programlh tipa preglednica (kani- 
ca|, kjer zaslon tako all tako nl 
nikoll dovolj velik. 

Disketna enota 

Vdelana je 3-palPna disketna 
enota, na katero 8256 zapisuje v 
enakem lormstu kot drugl Am- 
Stradovl raiunalnikl. Naeno stran 
je mogoPe zapisatl 180 K. Od tega 
le 2 K rezen/lranlh za seznam (di- 
rectory) in 9 za sistem, tako da 
ostane uporabniku na voijo pIPIIh 
169 K. Ce dlskelo obrnemo, jo 
lahko posnamemo tudi na drug! 
strani, kar je pomembna prednost 
pred 3,3-palPnlm formatom. Na 
disketo lahko z obeh strani zapl- 
suiemo le. Pe Imamo dvostransk: 
diskeini pogon. 

Po 2eiji bo mogoPe dodati dl- 
sketnl pogon, kl bo Imei zmoglji- 
vosi 720 K (cena Se nl znana). 
Razen sistemskega vodila in ne- 
standardne serijske povezave s tl- 
skalnlkom vmesnikov nl. Dokuplti 
pa bo mogoPe komunikacijski 
modul RS 232 all centronics. 
TUkalnik 

£e naj bl 6256 nadomestil plsal- 
nl stroj. potem priPakujemo. da 
bo V sistemu solidan tiskalnik. 
Osebno se mi 2e obiPajnl llskalnl- 
SKI rzpisl zdijo popolnoma berijivi. 
Pe le Irak nl posebno izrabljen. 
NeznI Amstradov tiskalnik zmore 
ludl -skorai lepopisne izplse- 
(NLQ). Kako -skoraj lepoplsnl- 
so. presodile sami. Kot vsak po- 
prePen malnPnl tiskalnik zna pi- 
sali z raznimi obllkami in vellkost- 
mr prk. 

Hitrost mu nl ravno v Past. 90 
znakov na sekundo v obiPajnem 
naPinu In 20 v lepopisnem. Ko 
smo ga opazovali pri delu, se je Se 
posebej lislih 90 znakov/sek zdelo 


hudo naplhnjenih. Zato pa |e pro- 
gramska oprema (pri urejevalni- 
ku) napisana tako, da lahko Izpi- 
5U)emo tudi medtem, ko urejamo 
besedllo. 

Tiskalnik lahko krmimo z raPu- 
nalnlSklm papirjem all navadnimi 
llsti. In ker je siednje lahko zelo 
zamudno. ima tiskalnik vdelano 
vodllo. ki navadne lists (A4) pobl- 
ra kar s kupa in ni treba vstavijati 
vsakega posebei. V naPInu CR/M 
tiskalnik razume kontrolne sek- 
vence za FX-80. 

Popoln sistem CP/M 
salGSM 

Sistem je programsko oprt. £e 
naloiimo CP/M. bomo v raPunal- 
nlku lahko pognali katerikoll pro- 
gram Iz bogate knjlSnlce progra- 
mov CP/M. natanko tako kot v 
partnerju all dialogu. ki jima pri 
nas nekateri spoStIjIvo pravijo kar 
mini raPunalnik (s supermini 

V ceno sistema sta vkljuPena Se 
OR Logo (to nl doktor logo, am- 
pak jezik logo firme Digital Rese- 
arch) In Mallard Basic. Tega so 
napisali pri Locomotive Softwaru. 
Od obiPainlh ga loPi postovna 

vsaj tako dober (oprostlle. bol)SI) 
kot MIcrosoftov basic. 2e mogo- 
Pe. da je hiler. prijazen z uporab- 
nikom pa ni posebno. sIntaktIPne 
napake sporoPa Sele med Izvaja- 
njem. OR je napisal tudi grafiPni 
vmesnlk GSX In program za emu- 
laoljo termmalov VT-52. 
Vreievalnik besedil 

LxicoScript, kl ga dobimo ob ra- 
Punalnlku, ima sicer ZelezniPar- 
sko Ime. a bo rabll svoiemu name- 
nu. Ne nazadnje Ijudje urejuiejo 
besedlla in Se kaj celo z radirka- 
mi. Ker je zaslon alfanumeriPen 
(samo Prke In Stevllke). posebnih 
obllk Prk (kurziv. polkrepkl 
lisk-..) na njem ni mogoPe prika- 
zatl. Zato je popacan z razliPniml 
kontrolnimi znaki, med drugim za 
prlslijen prehod v novo vrstico. Oe 
pa ste tega doslej vajeni, boste 
znall ceniti, da bodo na zaslonu 
vsaj tabele in stoipci postavljenl 
tako kot na papirju. 

Urejevainfk Ima sicer vse funk- 
cije. ki jih od poprePnega ureje- 
valnlka v CP/M all MS-DOS priPa- 
kujemo: poravnavanje, Iskanje 
besede, oStevilPenje strani... 
Man) veSPIm pri delu pomagaio 
menuji, kl se kot pri GEM all macu 
spustijo spod vrha zaslona. Seve- 
da pa je delo s kurzozrskimi tlpka- 
ml bolj naporno kot z miSko. 

Za CP/M menda obstaja kakih 
8000 upoStevanja vrednih progra- 
mov. V raPunalnIku 8256 naj bl 
delall vsi razen tistih, kl uporablja- 
jo kakSne posebne. nedokumentl- 
rane ukaze CP/M. Na sejmu PCW 
smo 2 Amstradovo novostjo pre- 
skusili Wordstar. dBase II. Friday, 
Visicalc. MnogI program! CP/M 
pa ne stanejo dost! manj od raPu- 
nalnika samega In $ takSno ceno 


bodo le teZko naSli kupce. Zanr- 
miv je Amstradov dogovor s firmo 
Sorcim, slavno predvsem po eni 
najzmogIjivejSih preglednlc - Su- 
percalcZ. Kar 800.000 lastnIKom 
tega programa se bodo amstra- 
dovci (6126 in 8256) lahko prldru- 
Zili za skromnih (kakor za koga) 
50 funlov. Program, ki sicer stane 
okrog 200 funtov, bo ceneje na 
voijo le v 3-palPnem lormatu. Po- 
dobne dogovore sklepajo tudi z 
drugimi vodllniml softverskimi hi- 
Saml. 

Cena/kaliovost: zelo 
ugodno 

Glavna prednost Amstradovega 
osebnega raPunalnika je razme- 
roma zelo nlzka cena. Samo za 
podoben tiskalnik NLQ, npr. Se- 
ikoskin GP 550, bi v GB odSteli 
kakih 200 funtov, za monitor pa 
50-60. Pri Amstradu dobite za 400 
funtov vse. 

Sistem je dovolj dober In zmog- 
tjiv za skromnejSe potrebe male 
obrtl In trgovine, kl je doslej poka- 
zala debelo koZo In je zganjala 
-avtomatizacijo pIsarniSkega de- 
la* kar z mlkrlPI tIpa spectrum all 
commodore. Se boIjSI vtls bo za- 
deva naredila na vse, kl so doslei 
temu stregll pel 

Na angleSkem trgu se bo PCW 
8256 srepal predvsem s QL in 
CPC 6128. Prvi ima zelo dobro 


gratiko In bo v sploSnem nitrejii 
programl zanj. kolikor {ih bo, pa 
bodo boIjSi. Toda sistem bo zato 
draZ|i in $e nekai telovadbe bo 
treba. preden bo deial. kar od nje- 
ga priPakujemo. CPC 6128 bodo 
verjetno izbraN lam. kjer bo rapu- 

nega. kot je pobiianje napadalcev 
Iz vesolja. 

PCW 8256 le poceni poslovm 
raPunalnipki sistem. jstrezen 
predvsem za vse, kl sezaradi veii- 
kih stroikov In strahu pred nezna- 
nim niso mogli odiopiti za zmog- 
ljlvej$e in oraZje sisteme. Nekate- 
rim bo zmogijivost PCW zadosio- 
vala za vse vepne Pase. druge pa 
bo prepriPala, da so raPunalniki 
res korlstni. In si bodo omislili 
boIjSI sistem, s katerim bo delo Pe 
udobnejpe. 

Sistemi z enakimi nalogami kot 
PCW 8256 pri nas obstaiajo na 

sisteme lahko kupite C^ aii atari 
z disketno enoto. tiskalnikom in 
monitorjem. pri Pemer je sama 
devizna cena vePja od cene za 
8256, kl je povrh vsega prece) pn- 
mernejSI za poslovno raOo- 

Se za nekajkrat vePie Oenarie 
SO na voijo mail panneni in dialo- 
gi, kl niso bistveno bbi|i od PCW 
8256. Seveda pa razmege cena 
kakovost ne odIoPa povsod. 


PRODAJAMO 
RACUNALNIKE 
PO IZVOZNIH CENAH 

SINCLAIR SPECTRUM 16 K 
SINCLAIR SPECTRUM 48 K 
SINCLAIR SPECTRUM 48 K PLUS 
COMMODORE 64 
COMMODORE C-16 
COMMODORE PLUS 4 


Penlerna oprema za commodore; MaaelniK PM- 
C16, pogon za gibki disk 1541 
BarvnI risalnik 1520, tiskalnik MPS OOI-MPS 003, 
igralna paNca 

Perlferna oprema za Sinclair spectrum; micro- 
drive, interface 1, tiskalnik seikosha QP-SOOA. 
igralna palica s Kempstonovim vmesnikom 

METROMARKET, 

Ul F Filzi 4. tel. 993940/031 004, 993940/00041. 
TRST 

GENERALTECNiCA, 

Trg S. Antonio 6. tel. 993940/62730. TRST 


13 



STROINfl OPREBIA. 



Prvo pomanjkijivost Do treDa 
iimpre) odpraviti, saj vemo, da 
MC 6B020 dela v taktu 16,67 MHz. 
Tej vrtoglavl hitrosti pa obldajna 
diramidna pomniinlSka integnra- 

uporabna le tehnika dozdevnega 
(virtualnegal zapisovanja v poiri- 
nllnik, ki |0 lahko izvedemo s sta- 
tltnlm RAM. V tem pomnllniku, ki 
je teorelldro lahko velik le nekaj 
bytov. je zelo maihen prostor, ki 
ga lahko naslavliarro. VrednostI 
naslovov. kl jih raslavija CPE. na- 


blok. najveckrat velik med 0,6 do 
1 K, prepiU V zunanji pommlmk 
in naloii zahlevani. CPE lahko na 
ta nadir openra s kar 4 G (Qigaby- 
ti). Za kontrolo nad tem nepresia- 
nim prepisovanjem so potrebne 
posebne enote. l i. MMU Imulti 
management units) V nekatenh 
32-bitnlh CPE bomo viOeli nekaj 
dodatnega poninilnika - naived- 
krat 256 bytov Imenujeiogaored- 
pommlnik (-cache register-) Ce- 
prav je majhen. modno poveda 
delo procesorja. Logika. ki pn- 


merja naslove, ugotovi pred vsa- 
ko IzvedOo povelja, ali je koda ob- 
lekta 4e v registru. 6e ;e re najde. 
traja nekai milisekurd, da se naio- 
zi iz zunarjega registra Ce pa le 
vrednost ie v njem. traja nalaga- 
njB le 40 ns. Pn izvajarju zark so 
najkasneje po drugj porovrtvi vse 

ko iskarje ter ralaganje iz zuna- 
njega pomnilnika. 


Koprocesorji za 
zahtevne racunske 
operacije 

Motorola ze ponuja koprocesor 
k MC 68020. Ta prijem poznamo 
iz 16-Oitrega svela. Tam je kopro- 
cesor priskodil na pomod pn za- 
plelenih in obsezrih radunskih 

pomeril 8087. to je novemu Moto- 
rolinemu 68881. CPE 68020 pre- 
more programsko izvedljivo pnk- 
ljuditev procesorja za radunarje s 
plavajodo vejico. Tak koprocesor 
je mod prikljuditi ludi Ifrbilnma 
68000 m 68010. Za prikijuditev na 
68020 so potrebna tri TTl vezja 
In cene? Ceprav zanesljivih po- 
datkov ri. se je zvedelo. da stare 
CPE MC 68020 okrog 2000 DM 
68881 pa 1600 DM, Procesorja 
8088 In 8087 dobite Ze za 200 oz 
800 DM 

Rezultate le treba ludi posredova- 

je izkazal s CRT krmilnikom HD 
63484. Ta hip lahko poSlje na cr- 
ro-beli ali barvm zaslon kar2 mili- 
jona todk v sekjndi. Lodjivost je 
4096 X 4096 tock. Kar zeio ustreza 
32-bitrim procesoriem. Novi si- 
stemi CAD se bodo taxo Ze oribli- 
Zali kvaliteti barvne fotografije. 


Pot 

V 32-bitno 
druzbo 


laga sistem v RAM. vse drugo. t. j. 
daloteke In programi, pa ostane 
na zunarjih pomnilnlh enotah. Ce 
potrebuje CPE kakdno vrednost, 
kl je nl v trenulri -zalogi- notra- 
njega pomnilnika, se akiualni 


P oglavitna zahteva proizva- 
laleev vellkih radunalniSkih 
sistemov je dim vedja hl- 
trost. To IzraZamo v enotl Mips all 
Mops, kar pomeri milljon jkazov 
V sekundi. 16-bltni procesorji, 
npr. 68000 ali 8086, dosezejo naj- 
ved 1 Mips: da bi to vrednost ob- 
dutno povedali, potrebujemo Ze 
32-bitni procesor, ki zaenkrat do- 
voljuje dve do tri Mipse. Kar 17 
velikih tovarn razvija vsaka svoj 
32-bilnik. Med prvimi ga je zadela 
prodajati Motorola pod imenom 
MC 68020. Najbolj Zeijro ga prida- 
kujejo za obseZre radurska ope- 
racije. ravro tako pa bo priSel 
prav pri krimljenju robotov. Upo- 
raber bo ludi pri danes Sele zade- 
tih eksperlmentih z umetno Inlell- 
gerco. Zeijno pa ga tudi prldaku- 
jeio radrtovalci novlh sistemov 
CAD (computer aided design, ra- 
dunalniiko podprto nadrtovanjeJ. 
Man) verjetno je. da bl uporabili 
novi procesor v razredu PC - ma- 
lih poslovnih raduralrlkov - pred 
letom 1987. 


Hewlett-Packard 
je pohilel 

Med proizvajalci raduralnikov 
bo novi procesor prvi uporabil 
Hewlett-Packard v novi seriji 300, 

V katero bodo po Zeljl vdelavali 
procesorja 68010 all 68020. Ku- 
pec se bo za vdelavo novega 
68020 lahko odiodll tudI pozneje. 
Zakaj. lahko s precej veliko goto- 
vostjo uglbamo. PrvI vzrok je dolg 

na. ki se bo kmalu zniZala na ra- 
zumno mejo. ZdruZijivost obeh 
procesorjev je seveda tudi njuna 
velika prednost. Vedjih teZav ne 
bo nill z -zadasno- prilagoditvijo 
programske opreme 16-bitnemu 
procesorju. Razlika bo opazna le 

V hitrosti pri izvajanju programa. 
Hewlett-Packard ponuja graticno 
kartico, ki zmore izrlsati do 50.000 
vektorjev v sekundi. Za take nalo- 
ge pa je seveda Ze potrebna po- 
sebno hltra CPE. K tem superhi- 
trim moZganom bodo ponudlll tr- 

zdaled ne more zadovoijiti zmog- 
ijivosti novega procesorja. Na- 
slavlja namred lahko kar deset- 
krat ved, do 4 Gb! V maiern radu- 
nalniku. s katerim le od dasa do 
dasa obllkujemo kak daIjSI tekst 
all vzdrZujemo datoteko. ki se 


pohvali z najved nekaj sto artikli. 
nova CPE res nl nujno potrebna. 

Ravno zaradi razmeroma ozke- 
ga kroga kupcev ne smemo prlda- 
kovati ze prvo leto kaj ved kot 
100.000 kosov prodanih 32-bitni- 
kov. V lelu 1983 SO 4e vedno po- 
menlll 20 odslotkov vseh proda- 
nih 6-bitni procesorji. skupaj kar 
68 mllijonov. Sestnajstbitnih so 
spravMI V promet mnogo manj, le 
sedem milljonov. Za lell 1985 In 
1986 napovedujejo podvojitev teh 
Stevilk. PridakujejO 46,000.000 
prodanih 16-bitnin CPE In naj bl 
tako prvid presegli prodajo B- 


Cisto drugaden je poloZaj pri 
elitnih 32-bitnlh CPE. Lata 1983 
so jih Izdelali In prodall celih 
4000, leto poznaje 20.000. Celo v 
nasiednjih letih radunajo le s pod- 
vojitvijo teh Stevilk. Za to sta kriva 
tudi pomanjkanje ustreznih verzij 
in zaenkrat ozki krog morebltnlh 
kupcev. 



Zapleltnt notranlf alruktura MC 68020. 
upravijanje pomnilnika hltrej- 


Zapletena izdelava 

32-Pitnl procesor nl erostavno 
podvojen l6-&ltnik. Vedira prolz- 
vajalcev ima zato precejSnje teza- 
ve. Na dipu ja cela vrsta vedna- 
mensKIh registrov Kolikor ved jih 
le. boij udinKovlto se da procesor 
programiratl. Zilogov procesor 
80000 pramore 16 registrov s po 
64 biti. Ima 64 priWjudkov, nasiovi 
in podatki pa moraio polekali dez 
istih 32 prlkljudkov. Motorolm 
68020 ima kar 114 prikijudkov. To 
veliko stevilo je potrebrto zaradi 
prave 32-bitne nolrarje strukture 
ir loderega napajanjs z delovno 
napetoBtjo. Tozagotavliazaneslji- 
vost Ob zares veliki hitrostl proce- 

Pri proizvodnji gre skoraj vsaka 
lovarna svoio pot. Motorola |e 
uporabila tehniko high-speed 
CMOS, drug! pa so izbrali domino 
CMOS m n-CMOS. Velike razlike 
naidemo tudi pn notranji struktu- 
n. Tu je del najdlje Zilog, ki je 
nameml predpomnllnik podat- 
kom In programskim kodam. Nji- 
hov dip. ki ga Podo zadeli proda- 
lati prihodnje leto. bo imel takt 
kar 26 MHZ, vendar bo dosegel 
-le- 5 Mips. Motorolin 68020 bo 
kljub pravl 32-biIni struktjri po- 
dasreidi (3 Mips). 

Z 80000 bo Imel MMU integnran 
na samem procesorju, tako da bo 


Se. Preselitev naslova tz CPE v 
MMU traja cellh60 ns. Zanimivaje 
tudi struktura -pipeline- Zllogova 


CPE. Ta pipeline pomeri.da pre- 
more CPE Se poseben register, v 
katerem dr2i prlpravljen ie na- 
slednji ukaz. medlem ko izvaja 


prejSniega. Naslednjega ukaza lo- 
rei ni treba Sele iti iskai v zunanji 
pomnllmk, ko se konda izvajanje 
kakSnega koraka. 

Cisto druge odlike ima novinec 
tovarne ATST. Njen 32-bitnik so 
krstili za WE 23100 in rai bi bii na 
trSiSdu Se letos. Njihovi lastm si- 
stemi s tern bodo naprodaj Sele 
konec drugega leia. WE 23100 le 
tid posebne sorie. Pozna 169 na- 
vodil, kar lOOved od konkurence. 
Kot zadnji bo ponudii dip nove 
dobe tudi Intel. Njegov 80386 ne 
bo premogel niti, predpommlmka 
niti prave 32-bitne strukutre. imel 
pa bo integnran MMU. 

Procesor 68020 bo jporaben v 
sistemih z razlidno sirokimi lokovi 
podatkov, saj se de njegova Sinne 
dlnamidno spremmjati. To sploh 
ne bo oteZevalo programirania. 
sa] bodo vse perlferne enote s po- 
sebnim signalom obveSdale. 
kaksna je iirina njihove povezave. 
Tako bo celo omogodena zOruZlji- 
vost z S-bitnimi sistemi. Ob vzpo- 
rednem padanju cen novega rodu 
procesorjev in vedno bol| zaplete- 
nl programski opremi za Oomado 
rabo lahko pridakujemo. da bo do 
konca desetletja prodrla 32-bitna 
falanga tudi v na^ domove. 

Prtredil: MIha Podlogar 


commodore 


33 8WQ 
W3©QI]©DQ0 

IZJEMNE M02NOSTI VASEGA COMMOOORA SO PRED VAMI 


najpopolnejsa 
knjiga o 
najpopolnejsem 
racunalniku 


Avtorji; dipt. Ir 
dipt. Ir 


dipl. Int. DRAGAN TANASKOSKI 
320strani, format 17x24, vlatinicl. kako- 
vosten tisk, folo-stavek, banrne platmce, 
plastificirane 


- IZKORISTITE JIH DO KONCA 

Knjiga COMMODORE ZA SVA VREMENA prInaSa vse: • osnovni 
pojmi o raCunalnikIh • uvod v delo s commodorom • principi 
programirarija, struktuirano programiranje • nadrobno obdelane KnUwial^^narol 
dolo6be basica in simons basica s primeri • programiranje v 
strojnem jeziku • dolodbe mikroprocesorja 6510 • primeri strojnlh 
programov • organizacija spomina • grafika in zvok • kernal in (decembra taas) 

basic ROM rutine, nafiini uporabe • hardware commodora, sheme in 

pojasnila # konstrukcije: Interface RS232C, EPROM programator, 
cartritger (ROM moduli), modem... 

Uporabtjajte tudi vi commodore 64 kreativno in stvarjalno! 

MIKRO KNJIGA 

PO boks7S. 11090 Rakovica-Beograd 






KNJIGA JE NAMENJENA ZAdETNIKOM IN DOBRIM POZNAVALCEM RACUNALNIKOV. 



MDIO ZASLONA. 


Hekerjev prtro£r>ik (Hackar'* 
Handbook) Britanca Hugha 
Cornwalla (a danaa it klatika. 
Zdai la podobno dale izdal Ama- 
rican BUI Landralh. razvptll ha- 
kar. kl. mu ja alopll na prtta tala 
FBI (Landralh ja vdiral v raiunal- 
nika virginijakega omraija alak- 
I'onaka pokta). Oalo Iz poavaia- 
nih k'ogoo (Out of lha Innar Clre- 
la. Panguin, t.9S funia) )a zanl- 
mlv pnmar pravcalaga -apraobr- 
njanca- - aator namrab piia 
pradvaam o tam. kako aa zavaro- 
vali prad fiakarji. ki vdiiajo v (u|a 
alalame >lnner circta- (doba- 
aadno nolranjl krog), kol ae ja 
imanevala njagova hekaraka 


-lahnolokkaga 






f rabu- 


:a zoravlja- 

nta raaa ja zbriaaia vaa podalka. 
Landralh sa v knjigi zato zavza- 
ma za -abCni kodaka-. po kata- 

In z nazornimi pnmen opo- 
:arja na metoda in tehnibna (rIKa 
lahkomiaelnih zanaaanjakov. 
Knpga |a praacal prirobnik za 
>arnoalmke, ki fih na Zahodu vaa 
ool| zapoaluie varovanja aof- 


Lastniki mikroraiunalnika BBC 
imaio na vo//o nov Sahovski pro- 
gram. 0 kalerem nekaleri recen- 
zenli memio, da /e boijSi od QL 
Cheasa. Martin Bryan, avtor tega 
programa (White Knight UK 12. 
zatoinik BBC Soft, kaseta 9,95. 
disketa 16,95 funta), leskromnejii 
in pravi, da je OLK Chess kljub 
vsemu males moinejSi. Po znani 
Elo/evi klasilikadii Ima program, 
sicer nasiednik programa MK ii. 
rating 1SS0. kar pomeni. da pov- 
zroda pregiavice tudi prvokafa- 
gornikom. Ena od novosti v pri- 
mef/8v/2 



ifVr»tsi<«iD+Jsvf«ii( wuif ( J WQtw itvi 




Mo4Wifyf 



IBM je naznanll, da ja vse nared za izdalavo novaga raCunal- 
niikega sistema, s katerim bo preskusil moinost vzporedne 
obdetave podatkov v velikem merilu. To je sad projekta BPS 
(Research Parallel Processor), ki ga je IBU v sodelovanju - 
mnogimi initiluti in univerzami I 


S projektom je IBM najavii, da bo konkuriral ameriSkima pro- 
izvajalcema Control Data I Cray Research Inc. ki sta imeia 
doslej na tern ozkem podrod/u monopol, zunaj ZDA pa se uve- 
Ijavijajo predvaem Japonci (Fuiitsu, NEC in Hitachi). Cray In 
Control Data sta za prlhodnje leto napovedala Se bolj mamutske 
siroje, ki bodo mogll opravijali deset milliard operaclj na 
sekundo (I. j. W.tXX) megaflociov, ‘millions of /loafing point 
operations per second-). 

Izdelovalci so doslej prodall na svetovnem trgu pribllino po 
SO tovrstnlh -superradunalnlkov- na leto, po letu 1990 pa natr- 
tuiejo Stirikrat veijo prodajo (v vrednosti mllljarde dolariev na 
leto). 


taga rabunalnlka. ki 



fa s programom. dolglmi 48 k, in 
vmesnik za igraino palico s 16 K 
roma. BistvozaSeiteiOeligrejeie 
vpisan V /lardvarskem delu (t. j. y 
ROM), pa se kopiranje piratom ne 
splade. Obenem bo programer- 
jam hiSe Uikro-Cen na voljo ved 
pomnilniSkega proslora za pisa- 
nje programoy (64 K). Igre bodo 
imele yed zasfonov in bol/So grafl- 
ko, prve tri pa bodo vsebovale Se 
posebni rulini - prva bo omogo- 
ilia nestayitev glaye na kasetofo- 
nu, drugs pa nalaganje programa 
z mikrotrainikom z enim samim 
ukazom (seyeda samo 46 K rama 
In ne yes program). Se ena pred- 
nost dodatka MIKRO-PLUS: zara- 
di vdelanega ymesnika za igraino 
palico ne bo vei teiavz razliinimi 
vmesniki. Programi bodo hitrejSi. 
tisti. ki le ima )0 vmesnike, pa jih 
pri igrah ne bodo yei potrebovali. 

'"•j 

toy); to je praycata epska igra z 
odiiino animecito (vrste ‘Slrelske 
vaje z Marsovci- all -kako uniSili 
syoj kempston-). Drugs. Shadow 
of the Unicom (Samorogoya sen- 
ca), le nov Up puslolovSilne z de- 
setimi igralci. 6500 lokaeijami in 


eno doslei naiboliSih tndimeozj- 
onalnih ve«ors*(h gralik. Tret/a 
igra. Three Weeks in Paradise (T n 
fedne v raju). je najnoyejSa dogo- 
diySiina Wattyjevega klana. 

Pri vse) stvari /a na/PcI/ never- 

vkljuino s kniiZico navoOil. kase- 
10 in vmesnikom MIKRO-PLUS. 
Verjetno imamo opraviti s prvo 
zares uspeSno otenzivo Onfan- 
skih programskih hiS proti pira- 
lorn. Vse poyedano velia za raiu- 
nalnika spectrum 48 K in spec- 


Flrma Lelua ja merala hobat, 
noiai aporobltl javnoall. da aa |a 
V novo razllbice programakaga 
pakata Symphony (Itnanovano 
Symphony 1.1) prikradia napaka, 
zaradi katara utagnaio uporabnl- 
kl IzgubitI dobrkan dal vpiaanlh 
podatkov. Od 22. jullja ao razpo- 
alall "nakaj tiaeb- poman|kl|'vlh 
pregramakih ptkatev In zdaj hitl- 
je kupcam dettavljall gibki diak, 
a kalarim bodo mogll popravlti 
napako. Kajpada ao v predaial- 
nah bri zamenjall vaa kopga z 

Tovratna ta2ava niao za pro- 
gramaka hlia nic novaga Po- 
debna zadraga la Imal lani Lotu- 
aov atari takmac Mlcroaofl (v nja- 
gevam urajavalniku baaadll Mi- 
croaoft Word ao odkrill napako) 

kaj alabo raklamo prav v baau 
ko prlpravlja pradatavitav avota- 
ga najnovaltoga programakaga 
pakata Signal, namanjanaga ob- 
dalavl borznih podatkov. Na na- 
pako ao jlh opozorlll uporabniki 
Iz velikih firm - opazlll ao. dajim iz 
datotak Izginjalo podatki. kadar 
uporabljajo pragladniee lapra- 
adahaat). ki ja adan od dalov pa- 
kala Symphony. 


Britanske oblast! so oiitno 
sklenile, da se ne bodo yei Salile s 
hekerji. ki ydirajo y lu/e sisteme. 
Pred sodiSiem sta se znaSla Ro- 
bert Schifreen in Stephen Gold, ki 
sta y syobodnem noyinarskem 
poklicu. Oba so aretiraii apnia. ko 
je policiia V spremsivu uradmkov 
druibe British Telecom pazno po- 
noii potrkala na vrata njunega 
dome (prvi je Iz Londona. drugi iz 
Sheffielda). Raci)a ja Oila del Stro- 
ke preiskave y zvezi z alero -Duke 
of Edinburgh hack- (ydiranjem v 
sistem Prestel). 

Sfephen Gold je obloien. da ye 
ponaredil diske s shranjenimi po- 
datki 0 raiunalnikih, ki yi/i upo- 
rabtjajo pri Prestelu. Robert Schi- 
freen pa se bo zagoyanai. ker ye 
izdelai eiektronsko napravo. s ka- 
tero je zapisoyal podatke o Pre- 
stelovih raiunalnikih. 


16 






C*prav |« Orte v emaniti upfi 
lovamo, lahho lu <n lam ia na}- 
dala kaklan atmoa. Od |u'l|a ga 
< znanam meaaCniku Paraonal 
Compulaf World ponufa Morgan 
Camara Companji. 179 Toflao- 
ham Court Road. London W1 
(tal. 01-$36 1138) za vaaga 45 
lunlov, kar ja a carwKj vrad prl- 
Pllino 30.000 dlnarjav V oktobr- 
akam Vour Compularlu pa amo 
prebrail rtovlco. da pri Oudlay 
Langmaad Entarpnaaa inaalova 
niao ob|avlll) ponu)a|o za 130 
funiov komplat. v kalaram ao at- 
moa. kaaalolon. vmeanik In na- 
ka| aoftvara. 



Mof rnikro 1 7 


TELETEKST 


Racunalniski casopis 
po televizijsko 



PETER UIRKOVII^ 


Sanje fasa. kdaj se bo hekerjem s 
posebnim sporedom o rafiunalnl- 
$tvu priklonila tudi televizlja. Ca- 
prav je zantmanje za tetetekst. ne- 
kakSrega kriianca med televizljo 
in casopisom, zelo vellko. briko- 
ne mafo ljudt ve, da redakcija Te- 
leteksta RTV Ljubljana ie od ok- 
lobra lari namenja posebne stra- 
nl svoje oddaje na televiziji prav 
raCunalniStvu. N|ihova rapoved: 
prad korcem tega leia bodo po- 
vedali £teviio tab strani In, kakor 
kaZe, na njih namenili prostor tudi 
rafunalriikiiTi programom. 

Zamrsel, da bi na stotih straneh 
teleteksta Ijubljanske televizije. 

gospodarskih, kulturnih dogod- 
kih doma in v svelu ter druge za- 
nimve informaciie. vsa do vre- 
merske napovedi. kuharskih re- 
ceptov in trenutnih razmer na ce- 
stah, uvedh tudi rafunalniike 
Btrani, je pognala korenine na lan- 
skem seimu elektronike v Ljublja- 
ni. Tam je prrkazovala svoje ek- 
Sperimentaino deio redakcija sio- 
venskega teleteksta. ki za zdai 
edma v Jugoslaviji (Seprav za to 
novo dejavnost v drZavi ie nrma- 
mo lehnipnih standardov] oddaja 
teletekst. RadunalniZko zasnova- 
ni teletekst je kajpada zbudll zani- 
manje mladih nekerjev na tern 

■ Ko sent si ogledoval sejem 
elektronike,- pnpoveduje 17-letni 
Peter Sokolov, dijak tratjega let- 
rika srednje naravoslovne tole v 
Ljubljani, >me je pritegnil razstav- 
ni prostor. na kateram so bile na- 
prave za oddejanje teleteksta. 
Jrednika teleteksta Ijubljanske te- 
levizijesem vpraZal. all namerava- 
jo vsebino obogatitl. In tako je 
pnSlo do zamisli o raduralnlZkih 
straneh v teletekstu. Zdmisei smo 
zafeli uresnidevati Se tisti mesec, 
oktobra lanl. k sodelovarju pa 
sem povabil ie 20-letnega Studen- 
ts Alesa Naglasa in soSoica Bo- 
jana Welsa. Naiprej smo skupno 
pripravljali raduralnSke informa- 
cije za eno stran teietekstovega 
sporeda, zdaj z AleSem sama prl- 
pravljata trl takSne strani.- 

Radunalniska 

novinarja 

Odtiej 17-letni dijak in 20-letni 


ni honorar, ki zadoifa za kokalo- 
lo na dan, hodita v redakcijo tele- 
teksta Ijubljanske televizije In tarn 
pripravljata informacije o dogod- 
kih in novostih. ki so povezare z 
radunalniZtvom. Novice prirejeta 
Iz tujlh raSunalniZkih revlj all pa 
na strani teleteksta (24 vrstic y 40 
znakov) objavljata tudi lastne 
avtorske - Informacije iz svojega 
hekerskega okolja. Tako sta, de- 
nimo, pripravlla novico o poietni 
Soli raiunalniStva, ki se je v Siove- 
niji zadela julija, v ma|u sta objavi- 
la rezultate in naloge z republl- 
Zkega tekmovanja za srednjeSol- 
ce. NajpogostejSe so, to je razum- 
Ijivo, hardverske In softverske in- 
formacije Iz domadih in tujlh lo- 
gov. KakSna »novinarja- sta 
fanta? 

"Zelo dobrodelata.- pove Luka 
dkoberne, urednik Teleteksta 
RTV Ljubljana, -toda radalinje 
povedevanje Ztevlla strani. name- 
njenih radunalniSlvu, ni odvisno 
samo od naSe dobre volje. 6eprav 
je Stevilo teletekstovih strani ome- 
jeno, smo pripravljenr raiunalni- 
itvu namenlti ved prostora. Ven- 
dar je pogoj, da bi na teh straneh 
posredovali ustrezno, dobro in- 
lormacijo. Oba lanta sicer zgled- 
no opravijata nalogo. Jasno pa je. 
da ne moreta sama imeti dovolj 
znanja o vsem. kar se dogaja na 
podrodju radunalniStva doma in v 
svetu. Zalo se bomo povezali z 
radunalniSkimi kroZki iz vse Jugo- 
siavije. Odstopili jim bomo pro- 
stor. da po naSem mediju posre- 
dujejo informacije." 

Druga. po mnenju uredniitva 
slovenskega telesteksta pomemb- 
nejSa novost se bo izcimila iz do- 
govora z nekateriml delovnimi or- 
ganizacijami. S predstavniki is- 
kre, Gorenia In Metalke (nemara 
se bo prikijudila Se katera) se do- 
govarjajo. kako naj bi po novem 
mediju posredovali informacije o 
tern, kaj so novega dosegli v radu- 
nalniatvu. Strokovnjaki iz teh de- 
lovnih organizacij naj bi priprav- 
Ijali tudi radunalniike novice o 
svetovnih radunsinlikih dosezkih. 
Skoberne: -Pridakujemo, da bo ta 
nova vsebina dobila bistveno ved 
prostora de letos.- 

In kaj menita o takdnih nadrtih 
teletekstova radunalnidka novi- 
narja Peter in Aled? Pri predlaga- 
ni razSiritvi radunalnidkih strani 
so obljubili tudi prostor za objav- 
Ijanje radunalnidkih programov. 
Zelela pa bl, da naju bralci sloven- 
skega teleteksta opozorijo, kaj se 
novega dogaja v radunainistvu. 
da bl novico objavila prva - pred 


vsemi druglmi mediji. Vesela sva 
vsakega novega predloga iz pi- 
sem brelcev. deprav je jasno, da v 
kratkem ie ne bo mogode objav- 
Ijati pisem bralcev na toliko stra- 
neh kot denimo na avstrijski tele- 
viziji, kjer Stevilo strani v teletek- 
stu ni omejeno." 

Britanska tehnifca: 
Poglej dejstva! 

Tu smo pri tehnolPSkih razli- 
kah, ki so pri tern novem mediju 
zelo odiine v posameznih dria- 
vah. Slovenski teletekst oddaja 
komaj od maja lanl. Lahko se 
pohvall z doseiki, med njimi je 
izmenjava celotnih strani z avstrij- 
skim in madZarskim televizijsKIm 
studijem. Vendar ljubljanski tele- 
tekstovci, kot smo ie omeniil, od- 
dajajo za zdaj eksperimentalno. 

V Evropi sta razdirjena dva si- 
sterna teleteksta, brItansKi in fran- 
coski. Britanski Ima fiksni format, 
kjer lega byta v vrsticl na televizij- 
skem zasionu ustreza legi znaka v 
tekstovni vrsticl. Francoski sistem 
uporabija variabilni format. Ta je 
tehnolosko zanimiv, vender bolj 
obdutijiv in bolj zapleten. Zalo so 
se na RTV Ljubljana odiodill za 
britanskega, ki jetudi najbolj raz- 
dirjen v Evropi. Britanci so ta novi 
sistem krslili za Seefacts. Ime je 
sestavijenka Iz -see- (poglej) in 
•fectS" (dejstva). 

Teletekst povezujeta s televizijo 
pravzaprav le teievizijski singal, ki 
rabi za prenos informacij. in za- 
slon televizijskega sprejemnika. 
Od obidajnega televizijskega me- 
dija lodi teletekst njegova pisna 
obllka s kratkimi Informacljami. v 


demer je skrita njegova genska 
dasopisna zasnova. Teletekstova 
grafika je za hekerska menla pre- 
cej skromna, namenjena je zgoij 
popesfritvi teksta. 

teletekst pnkiidemo na zasion 
vklopljen na 1. program Ijubljan- 

upravljalcu pritisnemo lipko za te- 
letekst. Informacije pa izbiramo s 
pritlskanjem na odtevildene gum- 
be, ki sicer na daljlnskem uprav- 
Ijalcu oznadujejo kanale Tako 
spreminjsmo strani. oznadene od 
too do 199. Pri izbiri si pomaga- 
mo s kazalom. k< je na 101. strani 
slovenskega teleteksta. Tega ne 
morejo sprejemaii siarejSi teievi- 
zorji, Kr nimaio vdelanega deiro- 

Ker je sistem bntanski. naj $i pn 
Britancih sposodimo tudi defini- 
cijo, kaj je teletekst. InZenIr Lojze 
Zeljko iz ljubijanskega urednidtva 
teleteksta: -Teletekst je digitaina 
informacija. ki se Insertira v teievi- 
zijski signal v dasu. ko Iraja verli- 
kalna zatemnitev.- 

Prvih sedem vrstic in pol zatem- 
nitvenega mtenrala je po njego- 
vem pripovedovanju rezenriramh 
za vertikaino smhronizacijo v tele- 
vizijskih sprejemnikih. Vse druge 
vrstice so nadeloma na voijo za 
druge namene. Z omenjenimi pr- 
vlmi vrsticami torej omogodijo 
navpidno sinhronizacijo v spre- 
jemniku: Zarek v televizorju vpisu- 
je od leva proti desni izredno hitro 
- vrstico Izpolni v 64 mikrosekun- 
dah. Tako vpisuje do zadnje. ka- 
kor je verjetno znano. 62S. vrstice 
na zasionu. Z informacljami tele- 
teksta lahko tako napolnimo le 


18 


prostor od 7. do 22. vrstice: tukaj 
so testni impuizi v vrslicah verti- 
kalnega zatamnitvenaga Interva- 
la. Omenitf je Ireba, da je teleteksl 
le eden od mo^nih uporabnikov 
leh praznih vrstic (uporabili bi jih 
lahko tudi za drugaSne namene!). 

Kot smo le rekli, )e stran teia- 
teksta sestavljena iz 24 tekatovnlh 
vrst, V vsaki vrsti pa je prostora za 
40 znakov. Pri sloveneki razlibici 
teleteksta uporabljajo 8-bitno ko- 
do, prI feoier je 7 bitov Informa- 
cijsklh, osmi pa je namenjen kon- 
troli panlete. Uporabljajo NRZ ko- 
diranje (>non return to zero*, to- 
rej brez vraOanja na niilo): raven 
logiene nidle je 0 z odstopanjem 
± 2odstotka. raver logfdne enke 
pa je 66 z odstopanjem ± 6 od- 
stolkov: to je amplrtuda, ie je ra- 
ven videa. merjena od drnega do 
belaga, natatno 100 odstotkov. 
Teletekst signalov je 66 odstotkov 
te kolldine. Hitrost prenaSanja 
znakov je pri tern 6.9375 megabi- 
tov ra sekundo. oblika Impuizov 
pa je V govorici matematikov -si- 
nus kvadrat-. s Simer doseiemo. 
da je trekven£ni spekter signaiov 
kontan pri S MHz. 

Teletekstova 

9rafika-le 

pripomodek 

V vsaki vrstici teleteksta se pre- 
naSa po 45 bytov. Od teh sta prva 
dva imenovana -sekvenca clock- 
run-in-; kakor je mogofie slutiti 
po imeno, rabita za sinhronizacijo 
ure V sprejemniku. Tretji byte je 
•koda za ekvlrjanje*. -S to sek- 
venco ugotovimo, kje na sprejem- 
nl strani razsekati pripravijene po- 
dalke na skupire po 6 bitov, torei 
na byte." raziaga ini.Zeijko. Ce bi 
kodo za ekvlrjanje (-framing-) 
prevedli v dlgltalro obiiko. bl bllo 
to videti takole: 11100100. S takS- 
nim ukazom zagotovimo sinhro- 
nizacijo bytov. Sledita dva byta, s 
katerlma tehnikl prinaiajo naslov 
-magacira-. To veija za vrstice 
od 1 do 23. kajtl naslovno vrstioo 
oznatujejo z nl£lo. 

Stevllka vrstice In Stevilka -ma- 
gaclna- sta zaifiteni s Hammin- 
govo kodo. ki naj bl zagotovlla. da 


tudr pri spreiemanju z napakami 
(denimo zaradi slabo uravnane 
antene) ne bi prISIo do meianja 
vrstiC- V omenjenih dveh bytih je6 
bitov informaeijskih, 8 pa zaSeil- 
nlh. Njima sled! 40 bytov, ki so 
namenjen! teletekstovim informa- 
cljam, tekstovnlm all grafidnim. 

Zanimiva je ludi sestava naslov- 
ne vrstice. ki je oznaiera z nieio. 
Sestavljena je iz 5 bytov, kl smo 
jih ie omenili. naslednjih a bytov 
pa je namenjenih za posebne na- 
loge, lako da je za Izpis teksta v 
-vrstici 0- na voijo le 32 znakov. 
Teh 8 bytov posreduje informaci- 
jo takole: prvi pomeni Slevilko 
stani enice (4 informaeijski bill. 4 
zaiiteni s Hammingovo kodo), 
drugl Stevilko strani desetice; 
tretji, fietrti, petl in Sesti byte pre- 
naiajo pomoZno kodo enic, dese- 
lic in stotic; sedmi in osmi byte 
prenaSata kontrolne bite, osnov- 
ne informacijske impulze. 

In Se 0 loCIjivostl znakov: ta je 
5*7 to£k pri altanumerifinih zna- 
klh. mairika pa le tu 6*10 toek: 
malrika more bill zaradi razllSne 
vellkosti Crkjna primer: -j* je nIZjl 
kot -h-) veija od znakov. Gratrka 
teleteksta je groba: v teletekstu je 
to samo pripomoiek, kl dopolnju- 
je pisne Informacije (ljubljanski 
teletekstovcl uporabljajo vremen- 
ske grafiCne znake, grafika se po- 
javlja pri ilustraciji cest all pri ho- 
roskopu). InlZeljsko: -Marsikaj 
bi bllo mogoie Se narediti z grafi- 
ko, ieprav je zelo groba. - 
TakSen bi bll kratek pogled v 
delovanje slovenskega teleteksta. 
Kolikor smo za ta pogled zarezali 
V njegov ustroj, -zareznine- ne bo 
treba SIvati: v JugoslavijI za zdaj. 
10 2e zapisali, ni tehnitnega 
irda za novi medij. Stan- 
1 postavija (all ga podira?) 
N,.— l: ....j! — -“ ni v Jugosla- 


Ijubijansklst 


viji. 

•To, da v Jugoslaviji nimamo 
enotnega standarda, ker se sploh 
Se nismo dogovorili, kaj naj bi te- 


pravl urednik Luka Skoberne. 

Ker so naSe gospodarske raz- 
mere takSne, kakrSne ie so. ni 
mogoee pribakovati, da bo Stevilo 


gledalcev teleteksta hitro naraS- 
balo. s dimer lahko raiunajo na 
primer v Avstriji. Tam je zdaj le 
okoll 450.000 lelevizijskih spre- 
jemnikov s teletekstom, kar po- 
meni okoll 2 milijona gledalcev. 
Pri nas je nov barvni lelevizor z 
vdelanim dekoderjem za spreje- 
manje teleteksta drag. Toda resnl- 
ca je, da je novI medij tudI za nas 
zelo zanimiv in hkrati koristen. Se 
posebej. ker nimamo razvitega in- 
teraktivnega Intormacijskega sl- 
stema. To praznino bl lahko ubln- 
kovito zapolnil teletekst. Tudi za- 
to skuSajo LjubljandanI premosliti 
krizo zaradi pomanjkania novih 
televizorjev pri gledalcih z boga- 
teniem vsebine: 5lrijo obseg po- 
slovnlh informaclj, kl naj bi rablle 
predvsem gospodarstvenikom. In 
Iz takSIh razmISIjanj je vzniknila 
zamisel. da bi Izmenjavali podat- 
Ke za teletekst z Avsirijcl in Mad- 
Zari. Vendar to Se zmeraj poCneio 

V glavnem po teleprinterjih. na- 
mesto da bl komunicirali z raCu- 
nalnlkl; zadnja reSItev bl bila kaj- 
pad cenejSa in hilrejSa. 
Ljubljanski 
teletekstovci in 
ra6unalnik 

Ljubljanbani so na zelo izviren 
nadin dokazall. da znajo uporab- 
Ijati radunalnik. Prvi v Jugoslaviji 
In med prvimi v EvropI so fetos 
poziml V Planicl. kjer so bill smu- 
darski poleti, sistem teleteksta ne- 
posredno povezall z radunalnl- 
kom, ki je bll v tern primeru banka 
podatkov : ko je skakalec pnstal 
in so ocanlll njegov skok, so se - 
sekundo all dve pozneje kot na 
planiSkem semaforu - prikazali 
podalki na sporedu teleteksta. 
-2a nas je bll to izziv, ki naj bi dal 
odgovor, all smo sposobni sistem 
teleteksta povezati z radunalniSko 
banko podatkov.- pravi Skober- 
ne. Pomembna novost pri tern 
projektu je bllo tudi posredovanje 
podatkovz neposrednim vslopom 

V mikrovaiovno Nnkovsko zvezo o 
Planice do zgradbe RTV Ljublja- 
na. Dollej so namred uporabljali 
kabelske zveze PTT omreZja. 

V redakciji teleteksta Ijubljan- 
.«ke televizije menijo. da so se v 


dobrem letu - oddajajo od 7. ma- 
ja 1984 - preverili tudi v lehnid- 
nem smislu. -fmamo reSitve. nad 
katerimi bi mnogi v Jugoslaivji ne- 
jeverno zmajevali z glavo.- omeni 
Skoberne. Iz sporeda ORF lahko 
-vzamejo- strani njihovega tele- 
teksta In jih posredujejo v Ijub- 
ijanskem teletekstu takSne. kakrS- 
ne oddajajo Avstrijci. Z drugimi 
besedaml. naSli so tehnidno dovr- 
Seno moZnost za vkljudevanje iz- 
virno oblikovanih informacij vseh 
jugoslovanskih teievizijskih cen- 
trov. kl bl lahko v pnhodnosti po- 
Siljall svoje informacije za ljub- 
ljanski teletekst neposredno in po 
enaki potl sprejemaii tudi njegove 
informacije. 

-Ljubljanski televizijski studio 
se tudi pri teletekstu zavzema za 
plodno. vsestransko sodeiovanje 
. z drugiml televizijskimi hISami v 
domovini. Prepridam smo, da lah- 
ko s krepitvijo tega sislema pove- 
Semo SFRJ bolje, kot je zdaj- Kajli 
lakSen nov medij, kot je teletekst, 
zahteva odpnost dioveka. Tu ni 
prostora za nazadnjake, ki hodejo 
delatl po starem.- pravi urednik 
slovenskega teleteksta. To -odpr- 
tost- ilustrira z zdajSnjo izmenja- 
vo sporeda. Prvid se je zgodifo. da 
objavija madZarskI teleteksl infor- 
macije o SFRJ V slovenSdini, ka- 
kor tudi Ljubljandani objavijajo 
njihov spored v madZaridim. in 
tudi prvid; 6HF svojim gledalcem 
teleteksta posreduje informacije 
0 lurizmu, prometu. vremenu In 
kulturnlh dogodkih na nadi strani 
meje. Skoberne: -To je mogode. 
ker pri avstnjskem teletekstu prav 
tako sledijo logiki odprtosli. Kale 
pa tudi naio zavzetost. da posre- 
dujemo vse informacije listemu, 
ki jih Zeii.- 

Radunalnik v teletekstu (ekspe- 
rlmentalnem) je pn nas doletela 
taka usoda kot vse jugoslovansko 
radunainlitvo: zda; smo ga -spu- 
stlli- calo V visoko politiko. ne da 
bi se poprej dogovorili o tehnolo- 
dkih standardih. Vedno pa se naj- 
de kdo. ki zadne viTati. To je nada 
sreda. All Ljubljandani vrtajo v 
pravo smer, bo pokazala pnhod- 
nost. Ljubljanski teletekstovci 
upajo. da bo ta -prihodnosl- dim- 
prej . . . 



Moj mikra 1 9 




IZ DOMACEGARAZE 


Sejem bll je iiv. lahko zapi^ 
mo po razstavi Sodobna elek- 
tronika 85. Nevsiljivo in brez 
odvafinega bliSba smo javnosti 
prvl5 predstavill va£ In na§ ra- 
Cunalnik, Moj mikro Slovenija. 
Vsi, kl vas je zanimal, ste lahko 
sedli zanj in preizkusili, kako v 
raiunalniku leCejo programi 
Word Star, Turbo Pascal, pro- 
gram za urejevanje label (spe- 
adsheet) . . . Na voijo je bllo celo 
nekaj Ignc. kl so bile vse Izdela- 
ne V tehniki ASCII. 

Izpolnlla se nam je tudi vellka 
zeija, da bl javnosti pokazall. 
kakino je ilskano vezje rabu- 
nalnika. To se nam je posrebilo 
Ob veliki pomoci Iskre Telema- 
tlke. kl je v rekordnem basu iz- 
deiala tiskana vezja. zascliena z 
lakom In opremljena s sltotl- 
skom za elemente. Na vpogled 
je blla tudi dokumentadja v 
slovenskem jeziku. 


nih vizi) videza rabunalnlka: 
ohISje, V kaierem je dovolj pro- 
stora za tiskano vezje. tri do- 
datne ploSCe za funkclonalno 
raz^lrltev. usmernik. izveden v 
stikalnl tehnIki, In dva petpalb- 
na gibka diska. Na ohISju smo 
predvidell prostor za standar- 
den monitor, ob katerem je do- 
volj prostora za dve bkalll di- 
sket. VIdez rabunalmka le zao- 
kro2lla tipkovnlca z lobenim 
Stevlibnim poljem, kazalcl In 
nekaterlml funkcionalnlml tlp- 

Tlskano vezje za tipkovnico 
smo doblli tik pred zabetkom 
sejma, zato ga nismo mogll v 
celotl prelzkusitl. PrIslljenI smo 
bill uporabitl eno od klaslbnlh 
paralelnlh tipkovnic, kl stanejo 
onkraj meje 150- 200 DM. Prl- 
pravlli smo vam dvoje prijetnih 
presenecenj. Prvo |e prav goto- 
vo RAM disk s kapaclteto 256, 
612 all 1024 K zlogov. Drugo 
presenebenje so lastnosti gra- 
fibne plobba, kl smo jih prvlb 
uradno predstavill na sejmu. Za 
aktivno vkijubitev graficnega 
module v sistem MMS nam je 
zmanjkalo prlbl'2no deset dni. 

Kako je bllo na sejmu? Z ve- 


seljem ugolavijamo. da je rabu- 
nalnlk vseh pet sejemskih dnI 
deloval brezhlbno In da nlko- 
mur iz mnoZice prelzkubeval- 
cev nl uspelo. da bl "zapeljal* 
MMS V slepo ullco. Za samo se- 
jemsko demonstracljo smo Iz- 
brall RAM disk kot glavni zuna- 
njl pomnllnl medij. ZaradI tega 
smo bill prlsiljenl zmanjbati hl- 
trost delovanja rabunalnlka na 
2,5 MHz, sa] bi veblna oblsko- 
valcev ne Imela obbutka. da se 
sploh kaj dogaja. be bl rabunal- 
nlk deloval s hitrostjo 5 MHz. 
(To se je dogajalo tudi pri hitro- 
stl 2.5 MHz In programu Turbo 
Pascal: nekatprim se je zazde- 
lo, da je rabunalnlk zaspal. v 
resnlcl pa je bll program 2e na- 
lo2en V delovni pomnllnik In je 
bakal na akcije uporabnlkov). 

Ozrabje na nabem razstav- 
nem prostoru je bllo enkratno. 
Predvsem zato. ker se je ob ra- 
bunalniku zvrstlla mnoZIca obl- 


Naro6ilnica §t. 1 

PodpIsanI tiepreklicno narobam dokumentacljo za rabunal- 
nik Moj mikro Slovenija. Cano 2.500 din za izvod bom plabal 
po povzetju oziroma ob prevzemu v uredniitvu revije Moj 
mikro (Titova 35. Ljubljana, 14. nadstropje). 


Narobam Izvodov dokumentaclje v slovenskem - 

srbohrvaikem jeziku (neuetrezno prebrtajte). Ookumenta- 
cijo ml poSljle na naslov: 


20 


PUSTOLOVCI, POZOR! 


skovalcev, kl so vsak na svoj 
na^in IzprIOevall svoj odnos do 
projekta MUS in raiunalnIStva 
nasploh. Nepozaben ]e bil po- 
gled na nadobudne^a, Ki je na 
ukaznem nivoju operacijskega 
sislema na vse kriplje poizkusal 
vtipkatl program v Dasicu. Na 
sploSno ja mlajSa generacija 
poirdila, da raste ob vitaminih 
mavrice in C-64, mad njimi pa 
je bilo vendarle nekaj takih, ki 
jih je zanimalo podrobno delo- 
vanje radunalnika. 

Zelo nas je razveselilo, da so 
nas obiskali tudi nekaten udlte- 
IJi, kl so mentorji radunalniSkih 
kro^kov. Narodali so dokumen- 
tacljo in zahlevali podrobne in- 
formacije. Vetiko je bllo tudi 
nosilcev nova gospodarske re- 
volucije - “drobnogospodar- 
stvenikov., kl so se zanimali za 
apllkativne moinosti radunalni- 
ka. Seveda niso izostali niti 
-firbci«. -kibici- in namilljeni 
strokovnjaki. kl so nas zabavali 
s svojim udenim modrovanjem. 

Prijetno nas je prasenetlla 
pripravijenost nekaterih delov- 
nih orgamzacij za sodelovanje 
na oroiektu UMS. 

ce potegnemo Crto po petih 
seiemskih dneh, lahko reCamo, 
da la zamisel padta na plodna 
tia. deprav $e nekaten se ne za- 
vedajo, kakSna je vrednost pro- 
jekta MMS Morda je elektroni- 
ka V vsej svoji pestrosti najmanj 
ustrezno mesto za pridobivanje 
vtisov 0 radunalniku. Sedaj ko 
je sejem za nami, se bomo po- 
spaleno lotili vseh tistib opra- 
vil. ki so potrebna za celotno 
predstavitev in moinosti upora- 
be radunalnika MMS, tudi za ti- 
ste, ki dete stopajo v svet radu- 
nalnl$tva in informatike. 


Raiunalnik Moj ntikroSloveni/a 
le uspeSno preslal ognjeni krsi 
Predslavili smo ga ludi na beo- 
grajskem kn/iinem se/mu, ob 
koncu oktobra. ko je bila la Slevil- 
ka ie v lisku. Kaj morale naredili. 
de ieliie sami sprejeli elekironski 
izaiv in se lolili sestavljanja raiu- 

1. Naroille lahko eamo doku- 
menlaeljo. Izpolnile naro6ilnico 
St. l.injopoSIjiteurednlSIvuMo- 
jega mikra (te ne ielite z izrezova- 
n/em jMSkodovati revije, prepiSUe 
podalke na dopisnico). 

2. ie zdaj lahko narotlle os- 
novni komplet, ki ga seslavijajo: 
dokumenlacija (skora/ 80 st/ani a 
skicami, seznamom polrebnega 
matBriaia ltd.), dva programirana 
eproma in ploidlca tiskanega vez- 
ja. Izpolnile narodllnico SI. 2 in lo 
poSliile uredniSIvu (all pa la slorl- 
le z dopisnico oziroma pismom). 
Ceno - 46.000 din - bosle plaeali 
na radon, ki vam ga bomo sporo- 
6ili pisno. Ceno zagolavljamo sa- 
me do 1. lanuarje 1886 (kaj hoie- 
le. inllacija nepozna mejai). 

$. 6a bosle naroilll samo do- 
kumenlaeilo, pozneje pa se bosle 
odloiili Se za osnovni kompiet, 
boate zanj seveda pladali 2.500 
din man/ (koUkor slane dokumen- 
tacija). 

4. V naslednjih Slevllkah Uoje- 
ga mikra bomo objavili Se nastave 
posameznikov oz. delovnih orga- 
nizacij, ki se bodo vkijuiUi v pro- 
Jekt Moj mikra Siovemja. Pri njih 
bosle lahko naroiili Se nekalere 
druge dele radunalnlka. Obiavili 
bomo ludi telelonsko Stevllko, ki 
jo bosle poklicali ob doloSenih 
dneh In urah: naS sodeiavec bo 

voljo za vsa podrobna pojasniia v 
zvazi s seslavijanjem radunalnika. 
Tako kot dosle/ bomo objavljali 
ludi odgovore na vgraSan/a 


Naro6ilnica §t. 2 

PodpisanI nepriklicno narodam osnovi komplet za radunal- 
nik Mol mikro Slovenija (dokumenlacija, ploidlca tiskanega 
vezja. 2 programirana eproma). Ceno 48.000 din bom piadal 
po navodllih, ki mi jIh bo sporodllo uredniilvo Mojega 
mikra. 

Ime In prilmek: 

Ulica in hiina itevllka: 

Kraj 8 poitno itevilko: 

Datum: Podpis: 


Preden zagrabite gosje 
pero . . . 


MATEV2 KMET 


O dkar smo objavili dianek Z 
gosjim peresom v izIoZbe. 
se je V naiem uredniSIvu 
nabralo kar precej vaSih avantur v 
obliki kupa kasel, zemljevidov. 
scenanjev... ZaradI prevelike 
kvantitete In zal preslabe kvalitete 
do sedai poslanlh izdelkov si vsl 
navduSeni pisci Iger preberite te- 
nia nekaj vrstic in poskusite na- 
svete dim bolj upoilevati, ko bo- 
ste v lihih vederih ustvariall nova 
•na|boljie~ igre 
Vedina iger. ki sle jih poslall. 
ima znanslvenolanlastldni scena- 
ri|. Bojevati se moramo s super 
vohuni, nacistidnimi fanatiki z dr. 
Mengeleiem na deiu, alomskimi 
bombami, robot!, da o ZubiduPi- 
jih s planeta Kuzubana ne izgub- 
Ijamo besed. Ne boste verjeli, am- 
pak take in podoPne dare imamo 
V (ilmih, na televiziji, v striplh in 
drugod ved kot preved. Se tako 
navdudeni sanjadi se prej ali slej 
navelidajo pravijic o drugih plane- 
lih in svetli prihodnostl. Tisto, kar 
je zanimivo. so zgodbe. Ki jih pide 
Zivijerie (pa ne liste iz Antene). 
Probleme, ki so DliZe nadi vsakda- 
njosti. je tudi laze resevatl in je 
igra zato bol| prlvladna. Dober 
cilj, kl ga je v igri ireOa dosedi. in 
temu cilju podrejen scenarij z vse- 
ml nalogami, kl jih mora igralec 
opravili, sta pogoj za dobro igro, 
ki se je ne bo hotel in znal igratl le 
avior. ampak de nekaj drugih 
mladcev In mladenk. In de vam le 
vada ideja de tako vded, vpradajle. 
kai menrio o njej vadi pnjatelii (ob- 
Jjubite |im, da ne boste uZaljeni, 
da vas bodo skritizirali). Mogode 
vam bodo dall kakdno novo idejo. 
ki bo osveZila In zboljdala vado 


Ko boste imeli idejo in pnblizen 
scenarij, se oglasile' V redakciji 
Zal nimamo loliko dasa. da b> oce- 
njevali vsak vad umoivor, vam vra- 
dall kasete, in podiliali odgovore. 
de posebei ne, de se moramo 
znajti y mnoZici skic, nadrtov in 
posnetih kaset, za katere veliko- 

se da narediti dobro igro, je naj- 
veckrat razvidno Ze iz ideie. Zato 
ne zapravljajte po nepolreboem 
.svojega m nadega dasa z ureja- 
njem daloteke s Ouiltom, nsa- 
njem naslovnic in zaddilo pro- 
grairov. 

Za priblIZno orientaci|o. kako 
dolga na; bl bila igra (deprav lo m 
nikakrdno pravilo), nekaj dlevifk; 
igra naj Pi Imela od SO do 150 
lokaclj, vsaj en labinnt. od SO do 
100 predmetov. prav loliko sporo- 
dil, radunalnik pa naj Oi razumel 
vsaj 150 besed in njihovih sinoni- 
mov. Slik nei bo v igri dimvec (vsaj 
30), vsaka pa zavzame okrog 400 
b/tov pomnllnika (kvalitela slik v 
Kontrabantu 2). 

Kot smo te vedkrai povedali. se 
nada revija ne ukvarja s presne- 
mavanjem ali prodaianjem pro- 
gramov in navodil zanie. Program 
THE QUILL lahko kupite pn nadih 
pirallh (pri demer bosle po vset 
verjetnosti ostali brez navodil) ali 

tov. Program Pixasso. s katenrn bi 
vsl tako radi risali slike. pa bo na 
kaseli pri nas izdel predvidoma de 


I sistemsxa 


sporodila v uwuou 

nade drke ltd., pa vam bomo vse 
podrobno razloZiii. ko boste nare- 
dili scenarii za res dobro igro. Ko 
boste poskuslli narediti ka| lake- 
ga. dobro premislite, kakdno igro 
bl VI kupili V trgovini inseioigrali. 
Sele potem |o naredlle' 




computermarket 


pooblaScena trgovina 
ra6unalnikov in opreme 

A Apple Computer Macintosh 


PRVE IZKUSWIE 


Amstrad 6128 


N aivafija odilka novega Am- 
stradovega raSunalnika je 
cena: v Bri1ani|i stane CPC 
6128 z vdelano disketno enolo in 
z zelenlm monilorjem natantno 
299 tuntov (V 2R Nemiiji 1598 
DM), z oarvnim monltorjem pa 
399 funtov (V nemiiji 2096 oz. 
2198 DM z novim ftaivnlm moni- 
torjem). Modela 664 v Britaniji ne 
prodaiajo vei. v Nemdiji pa ga do- 
blte za 100 DM ceneje kot 6128. 
Dedek CPC 464 stane 899 DM z 
zelenlm in 1399 z ban^niin moni- 
torjem. 

CPC 6128 )e kot njegovi pred- 
hodnlKI zgrajen okoli mlkroproce- 
sorja z 80 A in ima, kot pove te 
Stevilka v {menu, 126 K (s preklap- 
Ijanjem pomnilniSklb bank). ROM 
so mu poveiali na 48 K, od Oesar 
je dodatnih 16 K IzkoriSdeniti za 
AMSDOS - Amstradov disketni 
operaoijski sistem - in del CP/M, 
ki rabi za urejanje neodvisnih da- 
totek. Drugih 32 K je za basic in 
operacijski sistem. 

Raiunalnik prodajajo v 2e znani 
kombinaciji z zelenlm all barvnim 
monltorjem (all kar z oOema sku- 
paj). Novi monitor CTM 666 so 
tako zbolj&all, da se 80-stolp£nl 
prikaz vidi odlidno, £ez katodno 
cev pa so naleplli membrano, da 
se o£l ne utrudijo. Na monllorju je 
dodaten prlklju£ek za disketno 
enolo, kl je taka kot pri CPC 664. 
le da Ima tako kot ohISje druga£- 
ne zunanje dimenzije. Ostala je 
trlpal£na - Amstrad se pad diti 
svojega plots. 

Novi model Je lepSI kot prejinja 
dva. DhiSje je zelo li£no Izdelano, 
malo krajSe, a SIrSe. Tipkati je la- 
2e, kar roka po£lva na radunalni- 
ku. Tod tipkovnica je zdaj pre- 
mehka in delamo prI pisanju pro- 
gramov ve£ napak. Zadeva ni£ 
ve£ ne spominjaoa MSX: alfanu- 
merldna tipkovnica je zdrulena $ 
Stevildno, v spodnji del te pa so 
lepo vktopljene kurzorske tipke. 

Ob ra£unalnlku dobite Se dve 
knjigi. Prva opisuje uporabo 6128 
s kasatofonom. medtem ko so v 
drugl spremembe pri uporabi ra- 
£unalnika z disketno enoto. 


Locomotive Basic 

1.1 

CPC 6128 uporaOIja tak basic 
kot model 684. Locomotive Basic 
1 .1 je samo razSIrjen z ukazi, ki jin 
le Imel v romu 2e CPC 46^ a smo 
|ih iahko klioall le v strojnl kodl. 
Poleg ukaza ON ERROR QOTO 
(QOSUB). kl ga pozna tudi 464, je 
tu ON n ERROR GOTO (GOSUB). 


Pri tern pomeni n zaporedno Ste- 
vilko V seznamu napak, kl so na- 
itete V prlrodnlku. Radunalnik to- 
re] ne reagira na vsako, ampak le 
na natandno dolodeno napako. 
Dodan je tudi ukaz ON BREAK 
CONT. Z njim dose2emo. da delu- 
jejo programi v basicu tako kot 
strojnl, kerjln ni mogo£eprekinlti 
s pritlskom na tipko ESC. 

Locomotive Basic 1.1 ima na- 
slednje ukaze za grafiko: FILL 
barva zaprte like. GRAPHICS 
PEN/PAPER spreminja barvo £r- 
nila/podlage kot pri spectrumu 
INK/PAPER. Z ukazom MASK pro- 
gramer doloii. kateri bit v bytu 
(ena od osmih pik) bo aktiviran. 
FRAME omogoda lepSe In natanC- 
nejSe pomikanje zaslona In silk. 


na se dajo v hipu spremenitl. Pri 
ukazu MOVE so dodall parame- 
ter, s katerim Iahko po vsakem 
premiku spremenimo barvo ob- 
jekla oziroma sllke. Delo z barva- 
mi V vseh modlh je zdaj precej 
laije. Ne smemo pozabiti tudi na 
ukaze. ki omogodajo branje zna- 
kov z zaslona. 

Tule so naslovi novlh ukazov, kl 
]lh Iahko poZenete s kratkim stroj- 
nlm programom: 

FILL - #BBEB. ON n ERROR 


GOTO (GOSUB) - *0030 - 
•BC47, FRAME - #BC4D, 
♦6C50, GRAPHICS PEN - 
#BBDE, #BBE1, MASK - *8816, 
♦BBF9, *BBFA, GRAPHICS PA- 
PER - #BBE4, #BBE7. 

AmsdosinCP/M 

Kaie. da je bil operacijski si- 
stem Amsdos narejen v nagllci. Za 
delo s programi je disto upora- 
ben, ne daja pa nam neposredne- 
ga dostopa do dalotek. Amsdos je 
V romu, tako da je delo z disketno 
enoto laZje, vsebuje pa naslednje 
ukaze: 1DISC. ITAPE, IREN, lERA, 
ICP/M, ICAT, IDIR, lA, 10, IDISCIN, 
IDISCOUT In IDRIVE. Vsi ti ukazi 
so potrebni za nelaganje In shra- 
njevnje programov ter spreminja- 
nje njihovlh Imen, brisanje z di- 
skete. kilcanje CP/M ltd. 

CP/M-t ponuja dosti ved; for- 
matlranje disket. prost dostop do 
programov CP/M, brisanje in pre- 
Imenovanje programov, zdruZe- 
vanje datotek... Prikaz besedila 
je seveda 80-stolpdni, kot terja ta 
sistem. CPC 6128 je eden najce- 
nejdih strojev, ki uporabljajo CP/ 
M. Formatiramo Iahko na nadln 
Amsdos, nadir IBM all kakden 
tretjl nadin. ki pa mora imeti kot 


pre|Sn)a dva programsko podlago 
na sistemski disketi. 

Zaradi CP/M+ je upravijanje di- 
skelne enote zares udinkovito. 
Povpreden programer dobi vse. 
kar potrebuje. in ie ved. Edino 
vprdanje v tern trenulku je. kako 
bo 61^ obstal v boju z drugimi 
radunalniki svojega razreda. ker 
ima redki 3-pal£ni format diskel. 


Radunalnik je popolnoma 
zdruiljiv z modelom CPC 464 in 
664: vsi programi na kaselah in 
disketah, narejeni zanju, delajo 

Ob nakupu radunalnika v Angli- 
Jl dobite sislemsko dtsketo s pri- 
bll2no 25 programi. Na prvi strani 
sla na)prej CP/M + , ki je popolno- 
' ma enak CP'M 3.0. in njegov pred- 
hodnik CP/M 2.2, kl so ga upora- 
bili v CPC 664. Tudi vedino pro- 
gramov SO prevzeli od CPC 664. 
Dodall so programe, kl se uporab- 
Ijajo izkijudno s CP/M+. Bilo bi 
zelo narobe, £e ne bl naStel vsaj 
najboIjSih $ te strani disXete. GSX 
(Graphics System Extension), 
prednlk zelo znanega Gema. nam 
omogoda, da delamo z grafiko tu- 
di Iz sistema CP/M in da urejamo 
nepogredljive datoteke. Po mo- 
lem nl mogel dati Amstrad nid 
boijdega In zdruiljivega kot to. saj 
je odpri novo pot do programov, 
kl jlh Zejnl trg ie komai pridakuje. 
Program Bank Manager, izdelek 


Commodore PC- 128 
in stara zunanja oprema 


M arsikoga je test radu- 
nalnika commodore 
PC-128 V majskem Mo- 
jem mikru navdal z mradnimi 
mislimi o njegovi zdruiljivosti z 
opremo starejSega brala C-64. 
Poglejmo, kako je 5 temi Disket- 
no enoto VC-1541 Iahko upo- 
rabljamo v vseh treh modusih 
(C-12a, C-64 In CP/M). Seveda 
mora bitl pri CP/M prilagojen 
format zapisa. kar popieni, da s 
slaro enoto ne moremo brati za- 
pisa radunalnikov epson QX, ka- 
ypro. osborne In IBM PC (sistem 
CP/M 86). Brez leiav Iahko dela- 
mo V starem sistemu CP/M 2.2, v 
novem 3.0 pa le. de imamo 
ustrezen format zapisa. Seveda 
nam VC-1541 bare le enostran- 
sko, odredi pa se moramo tudi 


desetkrat vedji hitrosti prenosa 
diskela-radunalnik. ki jo omogo- 
da nova enota VC-1571. -Inteli- 
genca- radunalnika gre celo ta- 
ko daled, da ob vKlopu najprej 
.pogleda-, kakden format zapi- 
sa je na disketi, in potem ustrez- 
no ukrepa. Nova enota 1571 na 
disketi s sistemom 2.2 obllkuje 
tudi ta nadln zapisa. Prenos pro- 
gramov iz stare enote je vedno 
moier. obratno pa ne vedno. 

Ce imamo VC-1541, se mora- 
mo zaradi drugadnega DOS 
(disk operating system) obeh 
enot sprijazniti Se' z nedim: v 
modusu C-126 ne moremo upo- 
rabljati cele vrste ukazov, name- 
njenlh VC-1571, saj neposredno 
komunicirajo z novim operacij- 
skim siatemom. Ukaz BOOT 
•lime- moramo za enolo VC- 
1541 napisati takole: BLOAD 
-Ime-, BO In SYS4e64 (naslov. 
na kalerem se zadne program). 
Tore] spat precej omejitev. Teh 


pa ni V modusu C-64. kjer se 
spet podutimo Kot v -dobrlh sta- 
nh dasih-. Brez problemov dela- 
jo zares vsi programi, doslopm 
avtorju, vkijudno s H^^ra Lo- 
adom, Past Copyjem, ltd. Prav 
tako je s tiskalnlki. nsalniki in 
vsselimi palicami, zalo pa se 
zadne manjSa zmeSnjava pri 
predstavitvi slike. 

PC-12a generira 40znakov po 
serijskem izhodu, 80 pa le po 
RGB Izhodu. kl zahteva pose- 
ben monitor. V modusih C^ in 
C-128 ni vedjih teSav, sai 40 zna- 
kov zadostuje. Zaplete se pri 
programih CP/M, Ker vedina 
apllkacij sistema 3.0 podpira 80- 
stolpdno grafiko. Prva moZnost. 
ki nam je na voijo. je tale: s 
kurzorskiml tipkami se -vozi- 
mo- iBvo-desno, tako kot pri de- 
lu z urejevalniki besedil Easy 
Script, Vizawrite ltd. Za resno 
delo, npr. z Wordstarom, je to 
precie neugodno. Zato si Iahko 
s preprostim trlkom iz revije 



hlie Amson. skrbi za neposredno 
delo 2 obema bankama po 64 K, 
lorej z vsemi 128 K. Ne stnefTio 
pozablt< na paket programov za 
presnemavanje z diskele na di- 
sketo, presnemavanie vse diskete 
in presnemavanje datotek ASCII s 
kasete all nasprotno. Tu so £e de- 
monslracljski programi za grafi- 
ko. delo z radunalnikom, dlsketno 
enoto in tipkovnico, nekatere 
enostavne Igrlce v basicu (prevze- 
te z demonslracljske kasete mo- 
dulalorje za vse modele (za 20 
odstotkov zboli§ana slika), ohiSja 
za dodatke In radunalnike (da lah- 
ko tmaie vse v enl 8katll), za na- 
meCek pa -make-up- (pokrivala, 
podstavki, membrane za monltor- 
je ltd.). Napovedujeio ie trdi disk 
za CPC 6128. 

Amstrad je poleg svojih stan- 
dardnlh dodatkov izdelal dvojnl 3- 
palfinl disketni pogon za 349 lun- 
tov In radunalnISki kasetofon. Ta 
je prav tak koi v modelu CPC 464, 
samo da ima svoje napajanje na 
220 V in vdelano Zlco za prlkljudi- 
lev. Enojni kasetolon OCR-4 sta- 
ne 30 tunlov, dvojnl OCR 4x2 pa 
55. V bll2n|i prlhodnosli ni prlia- 
kovall, da bi cene Amslradovlh iz- 
delkov kaj padle, saj so 2e zdaj 
konkurendno nizke. 

Schneider ponuja v uvodu ome- 
njeni monilor CTM 666. kl pa ima 
nekaj napak. V munchenskih tr- 
govinah se je dogajalo. da so za- 
eeli nekateri radunalniki pri delu z 
njim spuKati dimne signals . . . 

Amstradovi radunalniki lahko 


uporabljajo vse vrste tiskalnikov, 
kl imajo Centronicaov vmesnik. 
Sam Amstrad vztraja pri svojih 
NLQ kopljah Brotherjevih izdel- 
kov, toda V svetu nihiSe ne podiva. 
Tako vam ob nakupu raCunalnika 
V Londonu ponujajo tiskalr>n- od- 
lidnih lastnosti za samo 18^ fun- 
(ov. Tiskalnik je poman|4ana ' opi- 
ja Epsonovega FX-100. dela >a s 
perforiranim papirjem malegafor- 
mala in formats A 4 (-neskonCni- 
ali po llstih). 

Prihajajo tudi drugi dodatki, kot 
so sintetizatorji govora. analog- 
no-digitalni vmesniki za povezavo 
z roboti ali drugimi enotami itd. 

VeUkomuzibeza 

malodenaria 

Amstrad se drii svoje logike: 
•Za malo denarja ponudi tisto, £e- 
sar drugi ne morejo ali nodejo, 
seveda pa pri tern ne smeS imeti 
zguOe.- Za Isto ceno Se vedno 
daje ved oziroma daje vedno ved 
kot konkurenca. Kot smo 2e rekll, 
je VPC 6128 tadas najcenejSi ra- 
dunalnik za delo s CP/U, CPC 464 
pa je ostai pojem trinega uspeha 
In je ohranll naslov najcenejSega 
radunalnika, kl poskuda uporab- 
Ijal CPIM. Amstrad se Siri tudi po 
dugoslaviji in je verjetno za CPC 
464). reklame za igrlce itd. Skrat- 
ka. CPC 6128 dobite s kar spo- 
dobnim dtevilom programov na 
zlati sredini kakovosli (vsa Cast 
izjemam). 

Na drugi strani diskete je DR 


Logo, V nasprotju s svojim pred- 
hodnikom dolg celih 48 K. Menim, 
dajetoenanajboljlihverzlj. Logo 
je predvsem grafidni jezik in z 
njim Izkorlstimo vse tovrstne 
zmogljivosti 6128. ponuja pa nam 
tudi enostavnejSe delo z zvokom 
kot V basicu. Na zaslonu imamo 
lahko hkrati vse tri grafidne nadi- 
ne, okne pa se dajo spreminjati iz 
teksinih V grafidna (na zaslonu je 
8 tekstnih ali 8 grafidnih, mogode 
so kombinacije obojih). Seveda je 


nekaj: hiSa Data Becker, Mero- 
wingrslr. 30, 4000 Dusseldorf, je 
med drugim izdala knjige PC- 
128 intern, PC-128 Tips Tricks, 
PC-128 das CP/U Such in Das 
Grosse Floppybuch zur 1S71.2i- 
vahno se se odzvale tudi zahod- 
nonemSke revije. Najbolj znana 
in najboIjSa med njimi, 64'er, od 
letodnje oktobrske Stavilke na- 
menja poseben del prav temu 
radunalniku. prcej prostora pa 
so mu zadele odmerjatl tudi dru- 
ge (Run, Happy Computer, 
Chip, Computer Persdnlich...). 
Upajmo le. da bomo kakSno od 
njih kdaj uzrll tudi v naSih klo- 
skih Ob kopici tujih revij za ple- 

Se najnovejte cena (oktober. 
2RN): 949 DM je treba datl za 
PC-128. 


to zelo vellka pridobitev. S prekl- 
nitvaml (interrupts) smemo v naj- 
viSji grafidni lodijivosti 640x200 
uporabljati od 2 do 6 barv. 

Dodatld 

CPC 6128 ima na zadnji strani 8 
prikijudkov. Na levi so najvedja 
vrata. ki so namenjena za razSih- 
tve (expansion port), med drugim 
za dlsketno enoto. Zraven vidimo 
prikijudka za monitor in napajanje 
radunalnika ter telefonsko 2ico za 
napajanje disketne enote iz moni- 
torja, 

Vsemu temu sledi 6 centime- 
trov pfastike, za katero so hiadilna 
ploddica. Centroniscov vmesnik 
za tiskalnik ali risalnik, vmesnik 
za kasetofon in V/l vrata, na kate- 
ra lahko npr. prikijudimo domado 
hi-fi napravo in uZivamo v stereo 
zvoku 6128. V nasprotju s CPC 
664 je mogode kasetofon voditi 
radunalniiko, seveda de je kase- 
tolon ustrezno narejen. Zdaj pa 
2alostna novica za tisle, kl so pri- 
dakovali. da se bo radunalnik po- 
stavljal z dodatnim prlkljudkom za 
igraino pallco. Tega ni. Tako bo- 
Ste moral! kupiti Amstradovo kr>- 
minalno slabo palico all pa si bo- 
ste naredlli -laJnivca-, ki vam 
bom omogodll igranje v dvoje. 

Neodvisni proizvajalci so krep- 
ko zavihalt rokave. Pn Vonexu so 
2e izdelali naslednje: S.2S-paldno 
dlsketno enoto (enojna stane 249, 
dvojna 399 funlov). 3.S-paldno di- 
sketno enoto (enojna 229. dvoj- 
naw 369 funtov). razdiritve pom- 
nilnika naS12 K in 1 Mb, dosegel 
tretje mesto v skupnem Stevilu ra- 
dunalnikov, mesto. ki ga v ZR 
NemdijI 2e dolgo in trdno brani. 
Spectrum je 8e vedno radunalnik 
za tiste, ki nimajo nili dovolj de- 
narja niti kakSnih vedjih potreb. 
Amstrad je prav tako radunalnik 
za Igrlce, ampak v bistvu je name- 
njen malim poslovneiem. ki node- 
jo vlo2iti preved denarja v svoj s>- 



RGB IZHODI 


1 ONO 
3 HDEdE 

6 INTENZITETA 
1 LUMINANCA 

8 HORIZOMTALNA SINHRONIZACUA 
S VERTIKAUIA SIRHRONIZACIJA 


64'er (St. 10. 1985) omislimo 
■RGB monitor- (gl. skicol) kar v 
naSem starem monitorju oz. v ta 
namen predelanem televizorju. 
S tern se odredemo barvnemu 
zaslonu, ki pa pri vedini poslov- 
nih programov CP/M 2e tako ali 
tako ne pride v poltev. Enostav- 
no vmesno vezje nam omogodi 
tudi to in potem uZivamo ob 
RGB sllki kar v starem barvnem 
televizorjul 


In kako je s programi za PC- 
128? Za modus C-64, jih je seve- 
da kot tode, za C-128 mi je da- 
nes znan en sam (revija Run, 
TV oktober 1985), pa $e tu se je 
avtor lotll razSirjanja grafidnih 
ukazov. No. lep zadetek... 

Precej bolj spodbudno je s 
programi za modus CP/M. Za- 
hodnonemSka hiSa Markt &. 
Technik Verlag, Hans-Pinsei- 
Str. 2, 8013 Haar bel Munchen, 
ponuja tri najbolj znane progra- 
ms: Wordstar (vsebuje de Mall- 
merge), DBase II (verzija 2.41 jin 
Multiplan (verzija 1.06). Vsak 
stane 196 DM, za navodila pa je 
treba pri vsakem dopladati 49 
DM. Seveda so vsl programi na- 
pisani za enoto VC-1571. Tudi 
literature v nemSdlni je 2e kar 


Mojmikro 23 



RISEMO S C-64 (6). 


Menuji z rastrskimi 
prekinitvami 


ROBERT SRAKA 


V preiSnjI itevilki smo zadell 
30 vorlti 0 rastrskih prekini- 
tvah, enem najzanimiveiSih 
podroei] pri programiranju grafi- 
ke. Ogledali smo si tudi program 
Zaslon. kl |e bll naS prvi primer za 
deljene zaslone in pri katerem 
smo imeli na zaslonu obenem 
znake v obieajnam grafi6nem na- 
6inu in grafiko visoke loPIjivosti. 

Seveda ni re£eno. da moramo 
uporabiti za deljeni zaslon ravno 
Irak. Obidajno se uporablja fa ena 
prekinitev na zaslon. tako da ima- 
mo na primer v zgornjem delu za- 
slona beaediio. spodaj pa sllko 
(all obralno). Stevilo prekinitev na 
zaslon je lahko tudI dosti vefje - 
£e Zellmo uporabiti te prekinitve 
za druge namene. Teoretldno je 
moino Stevilo prekinitev enako 
Stevilu rastrov, veridar tega prak- 

smlsla ne bl Imelo. OimveC preki- 


nilev izvedemo, tembolj upobas- 
nimo ra6unalnik. ki namesto svo- 
jlh obibajnlh opravil izvaja tudi 
prekinitvene rutine pri rastrskih 
prekinitvah. £e imamo eno samo 
prekinitev na zaslon In poleg tega 
izklJu6lmo prekinitve v basicu, je 
hitroBl izvajanja programs v basi- 
cu all drugem programskem jezl- 
ku pravzaprav nespremenjena. Z 
vedanjem Stevila rastrskih preki- 
nitev na zaslonu se obenem ena- 
komerno ve£a dele2 Sasa, ki ga 
mikroprocesor porabt za prekini- 
tev. Naredimo prekinitev na pri- 
mer V vsaki deseti vrsti, ta prekini- 
tev pa je dolga lari rastrske vrste. 
Tri desetine (Stevllo vrstic, v kate- 
rih se Izvaja rastrska prekinitev. 
deltmo s $tevilom vseh vrstIc) vse- 
ga iasa porabl mikroprocesor za 
Izvajanje prekinitvene rutine. To 
pomeni, da je raCunalnikova hi- 
trost zmanjSana za 30%. Ce bi 
Imeli prekinitev v vsaki vrsti. ne bi 
ostaio skoraj nl£ Casa za obiCajen 


program, torej bi se izvajal siino 

Na enak naCin. kol smo v pro- 
gramu Zaslon spreminjall vred- 
nost VIC kontrolnega registra In 
registra za barvo ozadja. lahko 
poCnemo karkoti drugega. Oglej- 
mp si torej naslednji program, 
kjer spreminjamo samo barvi oza- 
dja in okvira (registra 53280 in 
53281). 

Program Menu nl veC demon- 
stracijskl program, ampak prava 
uporabna rutlna, ki je namenjena 
lazjemu (In lepSemu) vnosu pri 
menujih. Kot vemo, so menuji na- 
menjeni Ia2jemu delu s program!, 
kjer imamo na izbiro veC moZnIh 
dejavnosti. Menuji so obiCajno na 
veC nivojin. tako da Iz menuja lah- 
ko preidemo v enega viSjega In 
veC ni2jih menujev. Navadno izbi- 
ramo med aktivnosimi. ki nam jih 
ponuja menu, s prillskom doloCe- 
nlh tipk, navadno funkcijskih ali 
tipk za Stevilke. Dost! lepSi in za 


lalka enostavnejCi naCin pa je z 
uporabo traku. kl ga pomikamo 
po menuju. Ko trak pokhje ozna- 
ko za aktlvnost ki jo telimo izvaja- 
II, pritlsnemo na tipko. (npr. pre- 
siednico). Tak naCin pri $tlnin- 
Sestdesetici ni ravno obiCajen, ker 
ga lahko realiziramo le z restiski- 
ml prekinitvami, pogostejCI pa je 
pri grsfiCno zmogIjivejSih radu- 
nalnikih, na primer pri BBC. 

Delovarije programa je razlo2e- 
no V demoristracijskem progra- 
mu, sam program pa s komentar- 
ji. zato bomo razloiili le tiste dele, 
ki se nartaiajo na rastrske prekinV 
tve. To so -setirq-. drug! del ruti- 
ne >getchr< in •newirq*. Na kon- 
cu programs je drug kratek pro- 
gram, kl ima enak uCInek kot 
PRINT AT V Simon's Basicu. 

V tern prpgramu je uporabljena 
- drugs tehnika prekinitev. Prekini- 
tve V basicu so izkiopljene. tako 
da imamo samo rastrske. Za trak 
potrebujamo torej dve prekinitvi, 
eno za vklop in drugo za Izkiop. 
Sirina traku je v programu nastav- 
Ijlva, recimo, da je trak Sirok eno 
vrsto. Za iskanje pravega izbora 
pomikamo trak navzgor in navz- 
dol po zaslonu, tako da spremi- 
njamo vrednosti v cellcah, ki skr- 
bijo za rastre (enako kot pri prejC- 
njem programu). Recimo. da ima- 
mo trak v najvICjl vrstici in ga zeli- 
mo premakniti v najni2jo. Tu se 
lahko zgodi nekaj, kar nam Cisto 



pokvari videz menuja. Vrednosti 
registrov lahko spremenimo prav 
takrat {nl nujno, da sa to vedno 
zgodi), ko tarek riSe na£ Irak. Ker 
so r^lstrl za prekinitve zdaj spra- 
menjenl, $e 2arek ne bo ustavll ob 
koncu traku, ampak bo kar nada- 
Ijeval navzdol po zaslonu, dokler 
ne bo prl$el do konca novega tra- 
ku. Seveda se to zgodi zelo hitro 
in 2e pri naslednjem zaslonu bo 
sllka normalna. vendar vsakdo 
opazi kratek blisk, kl naredi §e 
tako debar program za oko ne- 
profeslonalen. Kako se Izognltl te- 
mu7 V programu )a uporabljen 
majtien irlk. 

Imamo namrei Se eno 
prekinitev, kl ps je v rastrski vrsti- 
cl 0, torej nad zaslonom (ie vrstice 
ne vidimo). Ko prltlsnemo na tlp- 
ko za premik traku, se novi vred- 
nostl za raster vpISeta v cellcl z 
naslovoma 828 In 829. Ko nastane 
rastrska prekinitev v vrstici 0, pro- 
gram prenese tl vrednosti na pra- 
vo mesto. Tako nl nobenega utrl- 
panja in bllskanja ve£. 

Naslove rastrov zapISe zaielnl 
del programa v vmesni pomnllnlk 
nad naslovom 831 , v cellcl 830 pa 
je zapisana zaporedna Stevllka ra- 
stra, kl )e v tistem trenutku 
prIZgan. 

V rutinl -setlrq- tore| najprej 
preseilmo naslove za naiviSjO pre- 
kinitev V vmesne registre. nato na- 


stavlmo vektor In vklopimo rastr- 
ske prekinitve. Naslednja vrstica 
je zelo pomembna. Ne pozablle 
zbrisati bita 7 registra S0011I To 
smo preiSnjem programu naredlli 
Ob vklopu In izkiopu grafike viso- 
ke loSIjIvostl. Lahko se vam zgodi, 
da si boste teden dni razbljall gla- 
vo, zakaj se kljub pravllnl preklni- 
tveni rutinl na zaslonu ne zgodi 
CIslo nifi. 

Naslednji ukaz izkiopt Casovnik 
A v £lpu CIA, torej onemogoii 
normalne prekinitve v basicu, kot 
smo opisall 2e prej. Zdaj je Ireba 
samo Se nastavltl vrednost za pr- 
vo rastrsko prekinitev In bl se lah- 
ko vmlli V basic, v tern programu 
pa gledamo. kaj pritiska uporab- 
nik programa, kar naprej v stroj- 
nem jeziku. 

PrI novi prekinitveni rutinl nam 
nl treba preverjatl, za kakSno pre- 
kinitev gre, saj so prekinitve v ba- 
sicu izkijuiene. 

Seveda pa imamo rastrsko pre- 
kinitev na treh razllinih mestrh na 
zaslonu. Tokrat ne moremo prl- 
merjati barve ozadja all robu, ker 
Ob prekinitvl na rastru 0 ne spre- 
menimo niCesar. Tako preberemo 
kar vrednost registra za primerja- 
vo rastra z vrednostjo rastra ob 
drugl prekinitvl (ko vklopimo trak: 
V programu je na tern mestu zapl- 
sano Stevilo 48. vendar ga pro- 
gram sproli spreminja v vrsticl 
00162). Ce sta vrednosti enaki. je 


potrebno vkijuilti trak (Crto). Tu 
pa nastane teZava. Za izvedbo 
operaeij, katerih rezultat je spre- 
memba zaslona, Imamo zelo male 
fiasa. saj lariko to opravimo samo 
takrat, ko se curek elektronov na 
zaslonu vrada s konca vrste na 
zadetek naslednje (flyback; pri 
tern ne osvetijuje zaslona). Seve- 
da Zarek ne iaka, da bomo spre- 
menili vrednosti registrom, am- 
pak potuje naprej. te je naZa rutl- 
na predolga, spremenimo vred- 
nosl registra takrat, ko Zarek Ze 
rise naslednjo vrsto. Tako pride 
do tega, da Imamo prvo polovico 
vrstice na primer irne barve, dru- 
go polovico pa rdede. Meja med 
njima nl stabllna, ampak neprljet- 
no migeta. Temu v angleiOlnl pra- 
vljo flicker. Kako popravltl zade- 
vo? To naredimos ftaMvnimi zan- 
kami. Casovna zanka zadrZi spre- 
mlnjanje registrov do konca vrste 
- reglatre spremenimo, ko se Za- 
rek naslednjlO vrada na zadetek 
vrste. Ta dasovna zanka je ludi 
naslednji korak v naZem progra- 
mu. Zato imamo prvo rastrsko 
prekinitev na zaslonu pri vredno- 
sti 48 namesto 51. Prekinitev se 
izvede pri rastru 48, nato pa druge 
operaelje in dasovna zanka zadr- 
Zljo prekinitveno rutino, tako da 
spremeni barve dele na zadetku 
vrstice 51. Poskudate lahko vstav- 
Ijati razlldne vrednosti v pomnllnl- 
dkl cellcl za dolzlno dasovne zan- 


ke (naslova 50263 in 50244). Dot- 
ZIno dasovne zanke dolodimo rav- 
no s takim preizkudanjem. 

Nato program spremeni barve 
ozadja in okvira ter se vrtte Iz pre- 
kinitve. Na enak nadin se izvedeta 
drugl dve prekinitvl na zaslonu. 
Kode za barve (v vrsticah 140, 
142, 144, 149 in 151) spreminja 
rutina na zadetku programa (vrsti- 
ce 29-38). 

Zadnjl del, kl zadeva prekinitve 
V tern programu, je njihov izkiop. 
To je narejeno v vrsticah 96-105. 
Zopet spremenimo vektor na obl- 
dajno prekinitveno rutino. nato pa 
izkiopimo rasirske prekinitve. To 
je Obvezno! nasprotnem prime- 
ru se bo radunalnik dudno obna- 
dal, utrlpad bo utripal prehitro, ob 
nalaganju programa iz zunanje 
enote bo radunalnik v na|bol|^m 
primeru blokiral, saj bo preved 
prekinitev, ob vseh pa bo izvede- 
na prekinitvena rutina na 5EA31. 
Nazadnje le de vkijudimo prekini- 
tve v basicu. 

Program startamo s: SYS 
50M,B,O,K1,V1,K2,V2 9 

B je barva ozadja (traku). O bar- 
va okvira (tuka) robu traku), Kl in 
K2 sta dtevliki vrste. v kateri na) se 
trak zadne, VI m V2 pa dirina tra- 
ku - dtevilo vrst, kl jih trak prekri- 
je. Parametrov K In V lahko Ima- 








. sreviucn tesTEd-zsi 

. ZRSCITA MED PSOVuei 
. STEVILKH KXONEce-SS] 


. UTDIPW nOKZtlO 


END OF nsSEnB.V 


mo poljubno itevilo (omejeno je z 
doliino vrslice v basicu). (Jl pome- 
nl konec podalkov. Program vpl- 
ie zaporedno Stevllko traku, kl je 
bit izbran, v eelico z naslovom 3. 
Tako bo nasiednja vrstica v pro- 
gramu takaie: ON PEEK(2) GOTO 
X1,X2,... 

Tu je X1 zabetni naslov ruline. 
kl jo predstavija najviSji Irak, ltd. 
Uporabo lanko vldimo tudi v de- 
monstracijskem programu. 

Rutine za delo z 
zaslonom 

Preden gremo naprej z raslrski- 
mi prekinitvaml, si oglejmo rekaj 
naslovov v romu, ki nam pridejo 
pri programlranju gralike v stroj- 
nem jeziku prav: 

$E518 - vse registre v VIC po- 
stavl ra vrednosti, ki jih Imajo ob 
vklopu ratunalnika. Temu pravi- 
mo video reset, uporabljamo pa 
ga predvsem pri prekinitvah NUl 
in RESET. V programu je drugaSe 
re uporabtiamo. 

SE544 - zbriSe zaslon, enako 
kol tipka CLR. Ta rutina je zelo 
uporabna, v naSi grafitni Soli smo 
jo 2e izkoriSbali pri znakih slover- 
ske abecede. Seveda lahko zbri- 
Semo zaslon tudi na druge nadi- 
ne. Eden je la. da samo napiSemo 
rutino, ki napolni ves zaslonski 
pomnilnik s kodami 32 |to je pra- 
zen prostor - presledek), drugi 
pa je; 

LDA #147 

JSR $FFD2 

Pri tern smo izpisall znak za 
zbrisanje zaslona (CLR), vendar 
se je posredno, spet Izvedia rutina 
na $E544, tako da porabi ve£ Casa 
kot JSR SES44. 

$E544 - HOME: utripaC postavi 
V zgornji desri kol zaslona, ne da 
bi tega prej zbrisal. Tudi tu bi lah- 
ko poslali kodo na zaslon kot v 
prejinjem primeru, le da bi name- 
sto kode za zbrisanje zaslona 
(147) poslali kodo za home (17). 

$E8EA - Prepite ves zaslon za 

smo na dnu zaslona in pritisnemo 
tipko -UtripaC navzdol-. 

5E9FF - zbriSe vrstico, ki jo 
doloCa register X. To lahko preiz- 
kusimo kar v basicu: 

POKE 781,6 SYS 599®3 

Ta ukaz bo zbrisal sedmo vrsti- 
co na zaslonu (raCunalnik Steje 
od »). 

$FFD2 - izpiCe kodo, ki je v 
akumulaloriu, na zaslonu (to smo 
uporablli prej pri CLR in HOME). 

SFFF® - Postavi UtripaC na me- 
sto. kl ga doloCata vrednosti regl- 
strov X in Y. To rutino smo upora- 
bili pri -PRINT AT- v programu 


Nadaljevanje prihodnjic 


1 REM «• RUTIMS 'MENU' IN 



_ . 1 PREMIKRJ TPHK" 

6 SYS50313,24,2,"KO IZBERES PRHVI TRflK. PRITISNI tPRCEW 

7 SYS5e9e9.2.2.7.3,10.3,i3,3. 18.3. 19-3.9 
9 ON PEEk(2> GOTO 59.76.95.199.98 


JIRINfl TRfIKOV 


54 57550313.9.4, "SIRINR TRRKOV JE V 


N PROCRRMU" 

55 PPINT"NRSTflVLJIVfl, TRKO Dfl JE RUTINA UPORRBNfl" 
58 PRINT" 2fl CIM SIPSI 5PEKTER PROGRflMOU BREZ" 


4. IS, 1. 18,2. 13.3.21. 1.0 IFPEEK(2)04THENS5 


ROBOVI TRRKOV 


78 PRINT'’3lk'RSTfl HIIDe7RSTfi 2IH10VRSTR 3»B»'RSTfi 4»UWVRSTfl 5" 

79 SVSS0313.24. 10, "PPEHQD V VlSJl HENUH" 

es SVS50000.0.2. 14. 1-18, 1.18, 1.20. 1,22. 1,24. 1,0 lFPEEk(2)OSTH£Ne0 
81 C0T035 

85 PRINI'TSSi 1". 

86 PRINT" I I". 

87 PRINT" i:i SREDHJI DELI TRRKOV ill" 

88 PRINT ■I- 


9 SVS50313.9,6."fcSREtNJE D 


_ _ E TRflkOV OOBinO, 

90 PRINT"CE PODfiMO ZR KODO BflRVE ROBU ' 

91 PRINT"OKVIRJR.I>*PRIMERI tB" 


kODO" 


£ ODHflJfiJ ! 

98 FORI=lTOl000;NEkT 57559000, 5, 5. 9, 10.24.1 

N PE£k^2> GOTO 35,130 


SkRITfl SPOROCILfi HR ROSOVIN TWtKOV HI" 


.16.1,17.1.18.1.19.1.20.1.22,1 


SVPERTEST 


Nadaljevanj« t S. ttrani 
nepisani za GEM. naj Dl tekli v vsa- 
kem stro|U, kl poOpIra GEM, neod- 
visno od operaci|skega sistema. 
GEM sestavfiata podprograma VOl 
(Virutal Oevics Interfacs) In AES 
(Application Environment Service). 

VOl je programski vmesnrk med 
programom in IzhodnImI enotami, 
kot so zaslon, risalnik, llskalnik. da- 
toteka. kamera in grafiCna labia. Pq. 
zasrovi Izhaja iz populamega gra- 
flinega slandarda GSX. Ki ga. mi- 
mogrede. razumejo ludi domaii 
gralICnl (ermlnali. Move pa so lunk- 
clje. kl podpiraio rastrske zaslone 
(manlpulaciia pravokotnih podroClj 
bilne karle. razne vrste firk...). Izbi- 
ramo lahko med dvema koordinat- 
nlma sistemoma. rastrskim (odvisan 
le od lodijivosti Izhodne naprave) in 
normaliziranim (neodvissn od 

Sion rISemo all plismo. nl spravlje- 
no la V zaslonskih bilnlh ravninan. 
ampak VDI gradi datoleko -po pole- 
zaho, torej generlCno. Prav zato je 
prenosljivost apllkaclj med disto ra- 
zlidnimi grafiCnimi terminali vedno 
mogoCa. VOl v ST 520 sestavija 
60-70 tonkcii V zvezi z risarjem, od 
brisanja zaslona do risanja ellptii- 
nlh kroZnih diagramov. 

AES skrbi za oKolje, v katerem 
bodoprogrami vGsmu delovall. Oo- 
deljuje pomnilnik. riie menjje, iko- 
ns. pazi. kaj poPnemo z mipko, Izbi- 
ra aktivno okno... Programenu )e 
na voljo kakih slo funkclj. kl jih lah- 
ko kllPe Iz zbirnika (TRAP 2) all C-ja. 

Nasplob se zdi, da bo programira- 
nje za GEM lei;e, kot naslavijatl 
GEMDOS neposredno. PrvI pisto 
gotovi programi (Metacomco Scre- 
en Editor) so GEM obSli. 

VOl. AES In Desktop zasedejo 
okrog 110 K pomnllmka. PnblIPno 
razdelllev pomnllnlka kaZe skica. 

Dokiunentacija 

Ob braniu dokumentacije za 520 
ST se Plovek nehote spomni na gra- 
|0 prlroPnlka za QL. Zahtevnejii 
programer si z n|lm res nl mogel kai 
dosti pomagati. a gri atari|u je £e 
slabia. Ob raPunalnIku bosle dobili 
samo drobno knjiiico. kjer je lIPno 
opisano delo z Desktopom. premi- 
kanis mipke. odpiranie oken... ne- 
kako na ravni knjiilce Introduction 
za ZX-spectrum. OpisanI bl bill lah- 
ko saj Ps uKazi. s katerlmi programl- 
ramo kontrolne daioteke za paket- 
no obdelavo, kl |lh podpira GEM. 
Sicer pa, kako jih bo uporabnik na- 
pisal. Pa ni na sistemski disketi niti 
preprostega vrstipnega ureieval- 

Se najveP le vreden 'Vodnik po 
BIOS za avtosloparie-, kl kroZi nek- 
je PC kuloarjil) in kjer le na 75 stra- 
neh za silo dokumentiran sistemski 
softverz iziemo Gema. 



Naibol) zagrizeni ImajO sicer na 

disketah. In 10 cm paplrja. kjer je (v 
glavrem) zbrana dokjmentadia za 
GEM, C In Assembler, kl sestavijaio 
razvoinl sistem apllkacli GEM za 
IBM PC. 





I (eve proti desni: reset, vklop, napaianje, midi in, 

■nidi out, monitor, eemronict, RS 232C, trdi disk, gibki disk. 
Spodaj: prikIjuPka za miiko in igraino palico. 


Aplikarivna 

programska 

oprema 

Od kopice softvera, Kl ga obljub- 
l|ajo V oglasih, bosle poleg sistem- 
ske dIsKele ob raPunalnIku doblli le 
logo. Basic je zazdaj tak. da pulPa v 
naiboIjSam primeru 44 K proslega 
pomnllnlka. Prellmlnarna verzija je 
zelo lillra. Podpira vse hardverske 
posBbnosti rapunalnika, omogoPa 
lormatiran izpls, raPunanje z dvojno 
natanpnostjo In razbljanje progra- 
ma na veP delov, kl se po potrebi 
nalagaio z dlska. Nekai ukazov je 
Pislo C-ievsko lakonskih, npr, 
SWAP a. b. kl zamenja vrednosti 
spremenl|ivk a in b. Take kot v C-|u 
lahko delamo ludl s kazalcl na spre- 
menljivke. Pohvaire so Pe dodelane 
funkcije za Iskarie napak (TRACE), 
pretvarianie med Ptevilskimi si- 

tal pa V spisku ukazov. kl je 
spremljal demo verzijo basica, nl bl- 
lo opaziti moZnosli strukturiranega 
programiranja. deflriranja procedur 
In vePvrstiPnih funkclj UKaz PEEK 
le omejan na besedo, katere vred- 
rost prikaZe po delmiciii dvojiPkega 
komplemenla. Pri pisaniu progra- 
mov je zaslon razdeljen na 4 okna. 
Urejevalrik je zaslonskl. kontrola 
sinlakse pa sprotna. Spremenljivk 


III ireOB iniciaiizirati. Karkoll v pro- 
gramu omenite, ima vrednost 0: to 
bo oleZilo iskanje napake. 

GEM-DRAW dela. ne zna pa shra- 
ritl, kar nariSemo. MoZnostI so tan- 
lasllpne in kaZe. da bo to prvI pro- 
gram. s kalerim bomo raPunalnipko 
risali ludi sivari. ki bi se jIh sicer 
lotlll z roko. Orientiran nl na toPke. 
Peprav is z njim mogoPe nansati 
tudi naslovni zaslon za igro Kot 
omogoPa sam GEM. na| bi bll korp- 
nl izdeleK narlsan na papirju. (orei 
so merllo mllimetrl in centimetrl. na 
patoCke Ko bomo doblli dokonpno 
verzIjo programa, ga bomo pobliZe 
predstavlli. saj bo dobrodoPel po- 

lektom 

Zgodbica. ki ji nismo nikoli prav 
verjeli. se imenuje SCP/M-80. Na de- 
mo verziji smo pognall Wordstar, 
dBase 2, Turbo Pascal, OiskUllllty, 
avarluro Zork 2. . m vse skupaj 
splcli nl leklo pretirano popasl. De- 
mo verzija ne zna shranjevatr na 
disk, zaloslandardnrh preskusov hi- 
Irosli Turbo Pascals nismo mogii 
opravitl 

Programi, 

programi... 

PrI tekmovanju med anglepkimi 
in amenSkimi softverskimi podjet- 
)i za prvi program za atari 520 ST 


je osvojil prvo mesto Microdeal of 
Cornwall. 60 sorodnin tirm je v 
zaPetku septembra zasul z obve- 
stilom, da je njlhova Igra Lands of 
Havoc ze v prodajl. Vse skupaj se 
je zgodilo samo teden dnl polem. 
ko je Atari poslal razvojne progra- 
me sottverskim biSam. Izrodno hi- 
Irost je njihov predstavnik John 
Symes poiasnil takole. .Igraje bl- 
la Ze narejena za QL In commodo- 
re. PIsali smo jo leto dm z mini 
vozom. Za 520 smo |0 prevedll v 
treh dneh.- Lands ot Havoc ima 
2000 silk. Cena je 19,95 funta. 

Programska hISa Talent, o kate- 
ri ste v Mojem mikru Ze brali, pn- 
pravlja adaptacijo pustolovske 
Igre Lost Kingdom of Zkul za ra- 
Cunalnik ST. Da pa ne bodo ostali 
samo pri igrah, pripravijaio Se 
program za delo z bankami po- 
datkov. flexfile bo imel poseben 
naPIn komunlkacije s Plovekom. 
kl bo omogoCal delo ludi najboij 
neumnim. Program bo lekel v 
Giemu In bo podpiral vse njegove 
laslnosti. Affarumeripne podatke 
bomo vnaSall s lipkovnice. za vse 
drugo pa bo poskrbeia miS. 


SUPERTCST 


ki vsebuie c. urejevalnik. navodila 
in primere programov na disku. 
delalo ^ ISO pascal, kompilator 
2 a full lisp in makroasembler. 
Znana le cena 2a Developament 
Kit: 80 funtov. 

V oklobru bo na voijo ludi pre- 
vajalnik za C s programom za od- 
pravlianie napak. izdelek firme 
Computer One. Pokazali so ga ze 

monitoria OL, predelano za ST. 

Oasis Software pripravlja zbir- 
nik in monitor, ki bosta sestavljala 
paket za simulacijo logiinega 
analizaiorja. Izdali bodo tudi pa- 
ket grafienih podprogramov za 
ST, Nareieni bodo po vzoru zelo 
popularnega White Lightnings, 

GST tuOi na podroCju programov 
za ST rie miruje. Pripravlia prevaisl- 
nik za C, makroasembler in linker iz 
OL Vse to bo na trgu &e preO boZi- 
£em. Ce pa bo sreCa mils, bodo do 
takrat ponudili tudi GEM Toolkit. 

Ravno v leh dneh na| bi po napo- 
vedih prisel v angleSke Irgovine ko- 
munikacijski paket firms Kuma. 
Omogoiii bo povezavo z vsemi 
glavnimi elektronskimi Komunika- 
cijskimi srediSSi. od Preslla do Mi- 
croLinka. Ob ism naj bi prodaiali 
ludi urejevalnik Oesedil, pregledni- 
00 m program za delo z bazami po- 

Cash Trader pozramo Se Iz Casov 
OL. Ouesi ga bo seveda predelal 
ludi za ST. Na PCW so bojda poka- 
zali konCno verzljo In mimogrede 
omenlli ceno. ki je 195 furlov. v 
prlhodnie pa angleSki poslovneZI 
pred Queslom ne bodo imell miru, 
saj pripravliajo pakei pelih progra- 
mov za popoino konirolo poslova- 
nja z alarijem 520 ST. 

Novo siran v pripravl dasopisov 
bodo obrnili pri Uirorrsoflu. Pro- 
gram Fleet St'^1 Editor bo name- 
nien pnpravi lensiov in silk za foto- 
stavek Program za atari bodo prsd- 
vidoma koniali marca 1986. O upo- 
rabl desa takega tudi v nadem ured- 
ni9tvu sanjamo Ze kakSno lelo. 

Nadvse udobno delo 

16 K ROM. vdelan v radunalnik, 
naiprej nariSe sllko in zabteva, da 
vlaknemo sislemsko disketo m kli- 
knemo na miSko. Ko disk utihne, ae 
znajdemo pred Mdno urejeno delov- 
no mizo (Desktop). Na vrhu so Stlrje 
menuil. na mizi pa dve slidicl. ki 
KaZeta disketni enoti, in kanta za 
smeti. Menu DESK imamo na vol |0 

Med drugim so -v mizo- vdelali 
emulator terminals VT-52, program 
za naslavl|an|e barv. datuma. odziv- 
nostl tipkovnice. inslalacijo liskal- 

Vsi osnovni ukari, ki jih uporab- 
nik prldakuis od opersci|Skega si- 
stema. so Oostopni z nekai priliski 
na miSko. Seznam datotek na diske- 
ti zvemo tako, da pokaZemo na Iko- 
no in dvakrat kllknemo na slldici 
diska. Ce Zellmo kakSno datoteko 
zbnsati. zapeljemo njeno podobico 
V posodo za smell in nam ni treba 
lipkati imena. Program, kl ga Zelimo 
pognati, same dvakrat poklikamo. 
in Ze slede. . . Okna. premikanje ml- 
Ske. Izbira po menu]in, vse dela zelo 
hitro, precei bilreje kot v macu all 
IBM PC z GEM Ce le radunalnik 
28 Mo 






5!i7 w I imni 


Zapiele pa se. ce zeiimo vsem da- 
totekam podaliiek .DOO spremenm 
V .PIX. GEM sicer razume pnbliZno 
imenovanie datotek z zvezdicami ak 
vpra9a|i. ne dopuSda pa moZnosti. 
da bi k|e vtipkall preprost ukaz RE- 
NAME Od Digital Researpha bi pri- 
dakovali tudi ved podpomih progra- 
mov. ki |ih na sistemskih diskeiah za 
CPrM all MS-DOS vedno naidemo 
Nedosledno le obiavnavanje Iiakai- 
nika in drugih izhodmh naprav Z»- 
ka| pri prenaianiu datoteke na dru- 
go disketo enoslavno zapeliem iko- 
no. za izpis datoteke na tiskalmk pa 
se odiodam z menuiem’’ Vdasih se 
dioveku stdZi tudi po QL-u. k|er sla v 
48 K ROM spravljena vedopravilni 
operacijski sistem in super Super 
Basic. Sinclair je pad ugnznil v 
stroinl jezik. OR pa lagodno progra- 

.dolZine programov Softverske hipe 
se obnaiaio podobno. Metacomcov 
zaslonski ureievalnik )e dolg 70 K. 
Irikrat ved kot WordStar v CP M 
Cena poslavlja atari ST S20 v 
prazni prostor meO osebnimi in nis- 
nimi radunalniki (la delitev na| bi po 
nekin leorijan izginila). ki ga le ne- 
kod neusp^no poskudal zapolmli 
QL Za ta denar si le ze mogode 
omisliti laivanskega IBM PC kompa- 
IibilneZa dibkejdega area m le$n«|- 
dih pl|u6. de vam pad MS-OOS loliKo 

ST so naredili na tern otoku. monr- 
lor na Koreji. disk pa ns Japon- 
skem). Mac |e toliko draZ|i m podas- 
neidl. da za nas verjetno ne pride v 
podtev. Prece) denarja pa lahko pn- 
hrarite, 6e se po bogokietni leonii 
(ben intervju s Tramielom) odiodrta 
za cenen 8-bitni mlindek 


Konec dober, vse 
dobro 



se odiidno obneseio. lanko so raz- 
sute po mizi. padaio vam lahko na 

jestetrancoskosolato paievsrajd- 
nl Zep |in lahko spravite. Edina sla- 
Post le morda cena. Oiskela stane 
okrog 10 DM. kar niti ni tako maid, 
ds radunate. da bo vsa vasa bogala 
knilZnica programov nekod na leh 
ploddicah. 

Kai nai redemo ne koncu? S20 ST 
m razodaral. Hiler le ko sam vrag. 
GEM le silno simpaliden. Posebne- 
ga veselia. vsai zaenkral. ko uporab- 
ne programs lahko prisiejemo na 
prsis ene roke, pa nismo imeli. Po- 
rodne teZave so mu mani Skodovale 
kot svoje dni QL-u. pa ludi tipkovni- 

Ko bodo programi v romu (basic, 
logo in TOS skupai verjetno nikoli) 
in ko se bodo napovedi softverskih 
ni9 vsa] pribliZno urssnidile. bo nav- 
duSenje gotovo vedje 520 ST ima 
laps moZnosti. da pbstane stroj, ki 


oj mibro 


RARDVERSKl NASVETI. 


Programabilni generator 
zvoka za ZX spectrum 


MAKSIM 8UDOLF 
RADOVAN SERNEC 


W k) vam ga predstavijava v tej $te- 

mM viiKi. je za tiste mavrlParje, ki jih je 

w zaradi bednega zvoka njihovega spec- 
(ruma sram pred komodorjevci. Srce vezja je 
programabilni generator zvoka (PSG) AY-3- 
6912 firme General Instruments. To vezje ozi- 
roma njegovo inaiico AY-3-8910 uporabija 
veliko raSunalnikov, med njimi MSX, atari 
520 ST In drugi. 

AY.3>8912 

Vezje vsebuje Iri tonske generatorje (kana- 
le) in generator §uma. Slednjega lahko doda- 
mo kateremukoli kanalu ail pa ga uporablja- 



To vel|a tudi za bit 1 (kanal B) in bit 2 (kanal 
C). Bit 3 vkijudi Sum na kanalu A. Podobno je 
z bitoma 4 In 5 (kanala B In C). S postavitvijo 
kateregakoll od teh bitov (0-5) na logidno 1 
izkljudimo rvok oziroma Sum na tern kanalu. 



AY-3-8912 nam lako omogoda, da imamo 
hkrati vklopljen Sum in zvok ns istem kanalu. 
Relgster R8 dotodi amplitude Izhodnega sig- 
nals kanala A z vrednosijo 0-15. Isto veija za 
register H9 In RIO (kanala B in C). To pa drii 
le takrat, ko je bll 4 v sianju logidne 0. Ce je v 
stanju 1, bo amplituda signals dolodena z 
dbllko ovojnice, ki jo ustvarja vdelani genera- 
tor ovojnic. Ta oblika je dolodena z registrom 


KANM. C H- ' 
TEST I -2- 
wee -3- 
KMM. 8 -4- 

KAHK A 

aw) -6- 


■ -2*- M 
-2?- D( 
-25- 02 
-25- 03 
- 2 *- 04 
•23- OS 
-22- 05 
-21- 0? 
•2fr- BCl 

H»- BC2 
-II- BCK 
-17- « 
■16- (JE8ET 
-IS- (XOO 


teniki ytneriler 


1/8 7 -7- 
1/8 6 -f- 
5 

1/8 4 -10- 
1.8 3 -It- 
2 


R13, ki lahko obsega vrednosli 0-15 (glej sll- 
ko 2). 2 8-bilno vrednostjo (0-255) v registru 
R12 grobo dolodimo frekvenco ovojnice, z 
R1 1 jo pa preciziramo. Ta frekvenca se lahko 
giblje med 0,06 Hz in 3906 Hz. R14 tuka) nl 
uporabljen in naj bo vedno na vrednosti 0 . 


Delovanje 

Vezje zalzbh 
PSG aktlven Ir 
pisali all iz njih bralt. 

Ob vklopu all prilisku na tipko T nam vezie 
za reset postavl vse regisire v PSG na vred- 
nost 0. Signall vseh treh tonskih generatorjev 
(kanalov) so vezani skupaj in prlpeljanl na 
ojadevalec, kalerega Izhod lahko prlkljudlmo 
na zvodnik all modnejSI (hi-fi) ojadevalec. 

Vezje za izbiro PSG je izvedeno z logidnimi 
vrati N3-N7 (sllka 4) in narejeno tsko, da je 
PSG na lokaeijah 65343, 65407, 65471. 


a 

Bl 

GwibD pn»z seKMiSN onuac 



\ 



/I 



\N«WmK 



\ 



wwvwwv 






mmmmm 



/ 



fm/www 



A. .... 


aua 2 


Izdelava 

Izdelava je dokaj preprosta (Sliki 5 In 6). 
Sestavijajte po obidajnem vrstnem redu: nai- 
prej prispajkajte povezave. polem podnotia. 
pasivne elemenie. knstal, zvodnik in tranzi- 
stor. Na^dnje prispajkajte koneklor. vendar 
pred prlklopom na spectrumovo uporabnl- 
Sko vodilo obvezno izkijudite napajanje radu- 
nalnlka. (To veija vedno. kadar kai priklapiia- 
mo na radunalnikova vodlla in konektorie). 



PSG upravijamo tako. da naiprej na nastov 
65343 vpISemo Stevilko registra (slika 1). Po- 





29 



Fornirad 

ul. PiCCARDI 1/1 - tel. 728294 

UL. CONTI 8 - tel. 733332 

IMPOfiT-EXPORT 


TRST 


ra£unalniki najboIjSih znamK - 

hardware - STROJNA OPREMA 

dodatna oprema - software PROGRAMSKA OPREMA 

naprave CB 
antene CB-RTV 
deli in dodatna oprema 

SINCLAIR - COMMODORE 

MIDLAND - PRESIDENT - RCF . . . 


30 Moj mikra 





V uiadniitvu £«ka m objavo kalah slo progmnov; konlnirenca )e torej huda. za(o vas procuno. da strbno preberete tale 
uvod, preden nam pgUjene rraj program. 

Progtami naj bo4o obrenio na magnetnem me<li)u (kaseta. duketa, milTokaseia). Ma kaeett naj bo napisano: ime, prumek 
in naslov poiiliaieka. otamka radunaliuka. Programi na kaseti morajo bid posneti vsaj dvakrat zapored, na laOelku Mvik 
baet Zelo bocno voeeli, ie boste dodali Se t^is na tiskalruku. Za redkejte vrste radunaliukov morale obvezno pnlcdm rudi 
■ Program naj apremlja vsaj ena lipkana stran (30 vrstic) komemaila (prizanesiie nam 2 uvodi v slogu: •Tudj jaz 
Mm M odle£il...«). 

Eaaete in diskela vrafiamo, izpiaov ne. 

Zvalseta ptogramov, ki jlh dobivamo, zelo niha. Preden poiljeie program, naj ga ocem kak znanec (ne predober). naio pa ga 
te aami nekajkrat preverite. ali res deluje za vse vrste po^ikov. Primetjajte ga s programi, ki so ie bill objav^eni v naii m v 
drugih rev^ah. Predvsem pa m Izogibajte nekaierih veOnih tern. ZnaOilni tovrstni naslovi: Memo, Pretvorba nied Slevtlskuni 
sistemi. Morse, lzra£un tansformalorja, ReSevanje sisiema in bneamih enaCb z neznankami po Gaussovi meiodi nd. Meiumo, da 
je na leh podrofijih le vse odlotto in da nima smisla utrujad bralcev. 

(ie mialste, da sie odloili nov aJgoritem, ga nikar ne poiiljajle v oblild hex-dumpa za ZX-81, paO ga opdiie z besedami m ga 
napilite v kakem viijem programskem jeziku (pascal ^ basic). Program naj bo seveda bogato gpremljen s komentarii. 

Ne podOjafte natn prepiaanih progtamov iz raoiih revij ali laijig! Ce ste v svojem programu uporabiL poslopek, ki le Ml ie 
kje objavljen. bodke vsaj tako podteni, da navedete vir itdormacij. Zelo bomo veseli programov s podrotja stansoke. 
numeitine analize, tioatka takih. Id imajo znartstveno podlago, in Mveda uporabiuh prgramov, ki so zaiumivi za toil taog 
Razvaeelili nas bodo tudl prispevld z opisom poenostavitev nekatenh zamudnih postopkov (lep primer je nsanje 
Wm. u— iu T. -.1 — iiii. prvega programa, ki ste ga kdaj napisali. 


bega bras uperabe konih funkcU). In ie enbat: ne poitjke tu 

MMN i* wJJw iiMala tndl hoeioewe t e - ntolt 


t boda Bsad 2300 In 1S300 dtawH, o 




Stanislava 

Program raCuna tunkcije in riie grate, imenoval pa sem ga po 
svoji profesoila maiematike. Delo z njim je zelo lahko, treba je samo 
vnatoti koeficieme hmkcij. 

Oobre strani programa so. da lepo rile gral, v sgomjem desnem 
oglu lahko spremljale x in y. poleg tega pa je razmerotna balek In 
dels z ved funkcijami. PomanjUjivost je la. da je pri nekaierih 
funkdjah podasen. !Cet je koordinatni sislein 10x10. se Hevilke 
zunaj njega ne morejo vplsati na zaslon in program ponavija vrstlco 
NEXT N, dokler ni Y xnanjH od 10 ali veijl od — 10. 

Slobodan Miito, 
Novi Sad 


10 F'ftPER 0 
15 FOR s"i; 
FLASH 1 
AT 5.S: 
ZO FLASH 1 


inczlaii— 


CLS : BORDER 0: INI 7 
TO 35 STEP 3: BEEP 0.05, s: NEUT s 
PRINT AT 5.S!''1": FLASH Oi PRINT 
LINEARNA FUNKClJA" 

PRINT AT 7.6:'’5": FLASH 0: PRINT 
hVADRATNA FijNlCIJA" 

PRINT AT o,o:"T"i FLASH <3i PRINT 
EfSPONENCIJALNA FUriiCIJA" 

PRINT AT U.c!"4“! FLASH 0: PRINT 
'LOGAPITAMSKA FUNKClJA" 

FPTNT AT 13.6: "5"! FLASH 0: PRINT 
'SINUSNA FUNKClJA" 

PRINT AT 15,6: "6"! FLASH 0: PRINT 
’VOSINUSNA FUNKClJA" 

PRINT AT C.oi "Pritisni brni 
FLASH 0 


0 TO 2 


330 PLOT (;;«8)*B8. (yzei 
390 NEXT PRINT AT 15, 

PAUSE 0: GO TO 10 
400 CLS s PRINT AT 7, 7; "eksponenc 
funRcija"! PRINT AT 10.7: "OO! 
y=a a+h"! PRINT AT 15.7!"prit 
PAUSE 0: CLS 

410 INPUT "koltl-o je s",a: INPUT 


PAUSE CLS : 

BEEP 0.005, (PNDtZO) 


3 PLOT 80. C 


DRAW 0.175: PLOT 0.88: DRAW 175. 

B6: DRAW 0.6: 


430 POP 0=0 TO 175 STEP 3: PLOT 
NEXT o 

440 FOR 4=0 TO 175 STEP 8: PLOT 86.4: DRAW 6.0: 
NEXT 4 

450 FDR x=--S TO 5 STEP 0.05 
460 LET v=<a a ) th 

470 F-RINT AT 1 . I’; : PRINT AT 3. 1 7: " . = "s y: 

IF v,10 OR y-lC THEN GO TO 49o 
480 PLOT (a*8)*a8. '.y*ej»8S: BEEP 0. 005. iRNDlCO' 
490 NEXT KI PRINT AT '5. 17; "pri tisr: tlpi'j": 
PAUSE 0: GC TO 10 

500 CLS : PRINT AT 7. "Si nusna Funlci.ia': 

PRINT AT 10.7j"opstl OSlil y=a»'S!N • »b-i 
PRINT AT 15.7:"pritlBni tiplu': PAUSE O: 


510 INPUT "ioliko je 
520 PLOT 38.0: DRAW 0 


0 IF lNkEY*=": 
0 IF INKEYt="< 
0 IF INt evs="! 
0 IF INI Er*="i 
0 GO TO 90 
0 CLS I PPINT 


THEN GO TO 200 
THEN GO TO 300 
THEN GO TO 400 
THEN GO TO 700 
’■HEN GO TO 500 
THEN GO TO 600 


530 FOP D=ij TO I’S STEP 
NEXT o 

540 FOR 4=0 TO 175 STEF 3: PLOT So. 
NEXT 4 

550 FOR • =-3IPI TO CIAI S’EP 0. 15 

560 LET ',=a»(SIN aiKb 

570 PPINT AT 1,17!"-= !M PRINT AT 


INPUT "iclikc ;e b". 
■ ! PLOT 0.88: C-FAW I'S. 
i PLOT G.So: DRAW C.e: 


I-PAW 





11 Rcn 

la REM Risba je 
13 REM V razaer 
14. REM OPOMBR; 


120 INPUT 


LET S=S2*.5; 


c tea) "j ga 

170 PRINT ■ 

1O0 LET Vai 
ET oagaa.s 

200 REM 

201 REM Risen 
203 REM 

310 LET r a220.^ l'92 + d f-S 2) 

330 LET rl = 120./vS 
230 IF fl<r TMEN LET r=fl 
240 PRINT "razaerje risbe 1;": 
INT (100e.^r 5) ..-1000 
250 LET vrar*V: LET sras»r; LET 
dr=dJrr; LET gragar 
255 LET cya5+»f; LET CX =70 
360 PLOT 0.CX; ORAU 3*cy.0 
270 PLOT cy,CX+54-vr: DRAUl 0 , -3 » 
vr -10 

260 LET xs=vr 
390 FOR y=l TO : 


300 LET ; 

310 PLOT cy-a,e; 
320 PLOT Cy-yjc; 
330 Pi-OT cy»a , c; 
340 PLOT cy+y,e; 
350 LET XS=INT 
360 NEXT y 
370 PLOT cy 
380 PLOT cy 
3*xs 

400 LET V I =. 

410 PLOT Vl 


} »30R 




yCX+XS. DRRU e^-3 
4.1,CX-XS: DRRU a, 
y<fl0>9r r LET Vd=V 
’-S^CX; DRRU 10+^2* 


430 LET x»=vr 
440 FOR Zal TO gr 
450 LET xsJvr/grJ »SS>R 


460 PLOT vl-Z. 
470 PLOT Vl-Z, 
460 PLOT Vd+Z., 
490 PLOT Vd4Z. 
500 LET XS=1NT 
510 NEXT Z 
530 PLOT vl-gr 
«xs 

530 PLOT vd+gr 


DRRU I 
DRRU I 
DRRU I 


DRRU 0^-S 
DRRU a,s* 


■ 540 PRINT RT 31^0; PAPER 

• tisni. poljubno tipKO"; PRi 

1000 REM 

1001 REM TRBELfl UOLUMNOU 

1002 REM 

1010 INPUT "Kaksen Rerak : 

ta be ia (c») " ' ko 
1015 CL5 

1020 LET Rl=PI»V*S*d.--2 
1030 LET q2 = 3*PI*s»v*9/'3 
. 1040 LET qsql^qS 
1043 PRINT "DIMENZUE ViS 
va; ” CBi '■ 

104.4. PRINT " Sir 

sa;" cm" 

1046 PRINT •• dOl. 

1046 PRINT •• glo 

gaj '• cm" 

1050 PRINT PRINT "CB 

UOLUMEN ( I i t r i ) 


1055 LET XX =0 

1060 FOR X=V TO 0 STEP -kO 

1070 LET U l=2*d # (i.^v) * {.x »SOR iv* 

v-x*xJ ^2 + v*v*flSN (xyvf.'S) 

1080 LET u2=PI» igasy (V J » (V »v • 
x-x*x *x /-O) 

1090 LET vo=q-ol-y3 

1100 PRINT .XXJTRB 15; INT (VO*100 
..•1O00+.5} Xl00 
1110 LET XX=XX+kO 
1120 NEXT X 

1130 FOR X=0 TO V STEP RO 

1140 LET U l=2*d* CS ^'V.> » ixaSOR (ve 

w-X»XJ ^3+V*V«ASN SxxvJ/-a) 

1150 LET U2=PI» (g *sx (V *v J ) * Jv *v# 
1160' LEf"vO=q.^" •> .^"P 
1170 PRINT XX 
^10004 . 5 ) xioe 
1180 LET XXsXX+R 
1190 NEXT X 


300 

ISO 

350 


TAB IS; INT 



10B 

130 

135 

1B0 

165 

160 

196 

SIO 

326 

340 

388 

370 

368 


UOLUMEN ( I i 


165.17 

459.65 

631.09 

1356.02 

1737.39 

2239.39 

2756.03 
3300.41 

3656.3 
4417.66 
4979.43 

5535.32 
6079.7 
6506.34 

7108.33 
7577.71 
6004.64 
6375.56 
6670.55 


DIRERR: vsebma in napaka na disketi 

Med pisanjem piogiamov, pn kaieiih bomo uporabljali diskeltio 
enolo VC 1S41 za commodore 64, redno nastaja problem, all bomo 
lahko med izvajartjem brail vsebmo diskele m all bomo odknb 
napako, Id utegne naetad pii dehi z diskeio. Ce uporabSamo kafcino 
lazSlriiev standaidnega basica V2, vdelanega v C-64 [npi. Simm's 
Basic all Basic 4.0), je to zelo enostavno, saj sta v leh tazsuitrah 
ustrezna ukaza. Toda Ce i^rabljamo Basic 4.0, programa ne 
moremo kompilirad, pri Simon’s Basicu pa je piosu RAM precej 
maniil In to je lahko zelo problemandno. 


33 




35 


500 t1flX=0 
510 FOR 1=0 TO 2 
520 R<K+l.I>=B':n 
530 FOR .J=0 TO Z 

540 REM *PPENOSENJE IZRRCUNRTIH VRIJEDN. U MflTRICU REZULTRTfi 'P'* 

550 R(K+l,n=R<K+l, 

SS0 NEXT J 

570 IF RBSCR<K+l.I>-RCK,I;)<MflX THEN 590 
580 nflX=flBSCR<K+l, I)-RCK; I)> 

590 X(n=R<K+M) 

600 NEXT I 

610 IF MRJ-X'EPS THEN 680 

620 PRINT PRIHT" ";PPINT 

630 PRINT" RJESEHJE DOBIJENO PRI’SKX'. ITERRCIJI" 

640 PRINT" SR TfiCHOSCU EPS=".t'1RX 

650 PRINT-PRINTPRIHT"n RTRICfi REZULTBTR 'R' •" PRINT : PRINT 
660 PRINTTRBCIZJJK.". ITERftCIJfi" PRINT 

670 FOR 1=0 TO Z'PRIHT TfiB<9); ''R< " ;K; " /M + 1 ; " >=";R(K, I> ^HEXT I 
680 NEXT K 
690 STOP 

700 PRINT TRB<7J; "RJESEHJE SE NE M02E DOBITI" ^ PRINT TflB<7> ; "2fl",ni X'lTERRCI JR" 
710 STOP 
720 END 



S REn DDDATNI UKA 
18 MERORV I.A4FB 
* PRAVDK,« 
38 DATA 81 


<8 DATA 80 
38 DAT 


Ae DA 
70 DA 


,dl,bc,7b,4S,c3,9a 


36 Moi tnikro 



i FOR i*e TO $TER S 
0 K>20e<cas(ii iy*i«e<siK(i)»4e>siN(s* 
-•4e<SIK(e.5*i*ln-2)l 

0 PLOT 709,300, cel 

1 IPOLI ,« ,y,n,r,i 


108 cal«col»lllF col-< THEN csl>l 

110 NETTiSOeUB 2BBiCLSiNEXT 

120 ORIGIN 0,0 

130 FOR s«l TO 2 

140 FOR rl-10 TO 150 STEP 10 

150 r2>160-rl 

160 PLOT 700, 500, col 

170 IF i>l THEN :KRDS,1.5>rl«100,209,rl,r2 ELBE 

:PRAVOI<,0,S«rU100,200-r 1 ,2*r2,2<rl 

IBB col»CDl*liIF col*4 THEN col*l 

190 NEXTiGQSUB 2B0i CLSi NEIT I RUN 

200 FOR x*! TO 28 

210 FOR yi TO 3 

220 FOR 2*0 TO 2 

230 a>v+iiIF *>3 THEN a>4-3 

240 INK *,z<7yl2 

250 NEXT 2 

260 FOR t»l TO 50INEXT 
270 NEXT y,X' 

200 FOR t*l TO 1B00INEXT 
290 RETURN 



ajmikro 37 




^ PROSTI CAS 
¥ JE PREVEC DRAGOCEN 
1^ ZAPOSEDANJE 

PRED TELEVIZORJEM 



Ste 6lovek, ki v svojem zivijenju ne odmeri veliko casa 
televizijskemu sporedu. Oddaje, ki se vam zdijo zanimive, 
si tahko ogledate tudi na majhnem, prenosnem televizorju. 

Iskrina 6rno-bela prenosna televizorja Trim in Jasna sta 
majhna, lahka, z lastno anteno in moznostjo prikijucitve na 


akumulator. Uporabljate ju 
rafunainik. 



Televizor Jacna 
zaslon: 44 cm 
te2a: 14 kg 
barve ohISja: 

bela, erna, srebrna, imitacija lesa 


Iskra 


tudi kot monitor za 



Televizor Trim 
zaslon: 31 cm 
te2a: 8 kg 

barve ohiSja: bela. rde£a, oranfna 


Majhen televizor — velike moznosti 



KOTitEK M HEHntp: 


Nedokumentirani ukazi za 
mikroprocesor 6502 


DAVOR JAROAS 


M ikroprocssor 6502 se zelo pogosto 
uporabija v hISnih raiunalnikih 
(commodore, apple, acorn, oric,,.). 
Med ilstiml, ki se zanimajo za raPunalnike, le 
redkl ne vedo, da je to &-bltni mikroprocesor 
a 16-bllnlm naslovnim vodilom, kl omogoPa 
direktno naslavljanje 64 Kzlogov pomnllnlka. 

Inaiica 6510, ki je vdelana v commodore 
64, se razlikuje le v tern, da ima dodatno 
vtiodno-izhodno vezje, s katerim je mogoCe 
nasloviti veCkot 64 K zlogov pomnllnlka (s 
preklapljanjem isllh naslovov, -memory ban- 
king.), 

6502 dela s 56 osnovnlml ukazi (uradno), 
Na tej podlagi obslaja 151 ukazov, zaradi 
motnosti razliCnega naslavijanja. Ker je naj- 
vedje moZno itevilo 6-bllnih ukazov 256 (t, j. 
2a8). takoj opazimo, da je 105 moJnlh kod 
neizkori55enih. Te se v literaturi oznaCujejo 
kot .NOP. (no-operatlon, neoperativna ko- 
da), .future expansion- (za razSIrItve v prl- 
hodnostl) allenostavno kot •?77>. Delovanje 
teh ukazov sem v raPunalnlku commodore 64 
preizkusll s programom Super 64-mon (mo- 
nitor, disBsembler in enostaven asembier). 
Radzelii sem jih na tri osnovne skupine: 

1. Ukazi NOP (no-operaHon) 

Nimajo nobenega uCinka, razen da za izvr- 
iitev (oziroma .neizvrSitev.) zahtevajo pro- 
cesorskl Pas, SpecifIPno je, da obstajajo uka- 
zi NOP (instrukcija + operand) dolilne 2 oz. 3 
ziogov, vsebujejo tore) neaktiven operand. 

2. Ukazi STOP 

Ko mikroprocesor naieti na ukaz iz te sku- 
pine, neha opravijati normalno deio. Ponov- 
no ga iahkoaktiviramo les tern, da IzkijuPImo 
in spet vkijuPimo raPunalnik. 

3, Delevni ukazi 

Na registre in/ali pomnitnik imajo uPinek, ki 
ga bomo analizirali v nadaijevanju. 

Ukazi iz prve skupine se lahko uporabijo za 
zaiPito komercialnih programov, NOP dolii- 
ne 2 all 3 zlogov povzroPi premik pri disasem- 
blerskem pogledu v program, kar da nesml- 


DISASEMBLER: 
UMMU 93 m 
MMMU41 A9 DOLDA $00 
MMMMf 3 ie ac 

Iz zgleda je razvidno, da Oisasembier ne 
prikazuje dejanske slike programa, 

Pri izbiri programskih opcij iahko z vstavi- 
Nijo aktivnih ukazov v .operand- 3-zio2nega 
ukaze NOP prihranimo prostorv pomnilniku: 


seino nadaljevanje: 


Ukaze STOP iz druge skupine lahko upora- 
bimo kot mesta, na katera bo skoPil program 
(s tern pa bo raPunalnik nehal normaino 


- Pe 
tiven 


preskus kopije programa nega- 


- Pe bo program naietel na podoben del 
zaPPitnega mehanizma v kakPnem komercial- 
nem programu, 

Ukazi iz tretje skupine so aktivni. Nekatere 
med njimi bl iahko po uporabnosti uvrstili 
med redkeje uporabljane osnovne ukaze. 

Ker ukazov. o katerih govorimo v tern pri- 
spevku, uradno spioh ni, tudi ni asemblerja. s 
katerim bi jih lahko neposredno uporabljall. 
Toda V program jih razmeroma preprosto 
VkijuPimo s psevdo ukazi tipa OFB (define 
byfe, definiraj zlog), DFW (define word, deti- 
ntra) besedo - 2 zioga) in/ali DFM (define 
memory, definiraj pomnilnik poljubne dolZI- 
ne). Te psevdo ukaze pozna vsak resnejpi 
asembier. 


Oznake 

Za branje tega Planka je potrebno predzna- 
nje. Zato se ne bomo zadrievali pri pojasnje- 
vanju standardnih oznak Iz literature za 6502, 
temveP jih bomo samo naPtell: 


Bkumulator 
indeksna registra 
pomnilnik 

procesorski statusni register 
kazalec sklada (stack pointer) 
mo2na sprememba (zastavica sta- 

brez spremembe (status), odPteva- 
nje (opis delovanja) 
s^tevanje 

logiPna operaclja IN (AND) 
logiPna operaclja ALI (OR) 
logIPna operaclja EKSKLUZIVNO 
ALI (EXOR) 
operand 

nl2ji zlog absolutnega operands 
viSji zlog absolutnega operands 
prenos vsebine 
direktno naslavljanje 
dolarski znak pred Itevilom. zaprsa- 
nlm V SestnajslIPkl obllkl 
Inverllrana vsebina akumulatorja 
(analogno za X. Y In M) 
sedml bit akumulatorja (analogno 
za X, Y in druge bite) 


O^racija premikanja v levo za en 
arithmetical shift left): 
bit 7 6 5 4 3 2 1 0 


[cl— n I 1 1 I I I ^ ren 


bit (LSR, 


DPI LDAtt2 
MOP 

0P2 LDA $8t 3 opQje, 
NOP 8 zlogov 

0P3 LDA$03 
COHT 


OPf LOASU 
JMPCXWr 

0P2 LDA$84 SopciK. 

JMP(»NT12 zlogov 
0P3 LJ)ASD3 
COHT 


Operaclja premikanja v dasno za en bit (LSR, 
arithmetical shift left): 
bit 7 6 5 4 3 2 1 0 

I M I II I I i -[ci 


operaclja vrtenja v levo za en bit (ROL, rotate 
left): 

bit? 6 5 4 3 2 1 0 

| cH~i I I I i~rrn^ 

Operaclja vrtenja v desno za en bit (ROT. 
rotate right): 

bit 7 6 5 4 3 2 1 0 

^ I -I I 

Procesorski statusni register (P): 


^ prenos (carry) 

— rezutlat nIC (zero) 

- prepoved prekinitve 
~ decimalni naCin 


Kako delujejo? 

Pri anallzl ukazov sem uvedel pripisane 
mnemoniCne okrajiave, sestavijene tako kot 
standardnl mnemonikl - s tremc Crkami je 
kodirano osnovno delovanje. Uporabljene so 
zaCetne Crke angleikih besed. Ukazi brez pri- 
pisanih mnemonICnih okrajSav so navedeni 
na koncu seznama. razvr96enl po rastoCih 
itevilih. Kjer je to razvidno iz naCina naslav- 
ijanja. dol2ine ukazov v zlogih niso nave- 


X-, A .if 


NASUVUANJE: ASEMBLERSkI HEX.OP.KOOA 

ZAPIS: 

(INDIREKTNO.C) AAX(OPER.X) 83 

NICTASTRAN AAXOPER 87 

ABSOLUTNO AAX OPPER 8F 

NifiTA STRAW. Y AAXOPER.Y 97 

DCP (Decijment, corrgare), zmanjSa M in pnmetja z A 
Delovan;e: M-1-*" ‘ " 


N V 


2 C 


ASEMBLERSKI 
ZAPIS: 

(INDiREKTNO, X) DCP (OPER. X) 
...A.. OCPOPER 


NICTA STRAN 
ABSOLUTNO 
lINDIREKTNOl,' 
NICTA STRAN, 
ABSOLUTNO, Y 
ABSOLUTNO, X 


OCP OPER 
DCP (0PER),X 
DCP OPER.X 
DCP OPER, Y 
DCP OPER, X 


jCA (jncismenl. compleisaniadill. poveCa U. M prt9ie)e k A 
Delovanje: M-rl-.MA+M'fCHAC) 


40 Moimik 


NASLAVUANJE: 

lINDIREKTNO, X| 

NKSTA STfWN 
DIBEiONO 
ABSOLUTNO 
lINDIREKTNO), Y 
niCta straw, X 
ABSOLUTNO, Y 
ABSOLUTNO. X 
Pri illi«litnem njsisvitsnju 

LAJ (Load ICCU end jy. vEila M v 
Delovanie: M-A,M-*X 
- • • - • 2 C 


ASEMBLERSKI RE 

2AP1S: 

iCA|OPER,X) e: 

ICA OPER E 

ICA *OPER E£ 

ICA OPER EE 

ICA lOPERI, X F ; 

ICA OPER, X F 

ICA OPER, Y FE 

ICA OPER, X Pf 

povetanja 


- - V - 


niCta STRAN 
DIREKTNO 
ABSOLUTNO 
(INDIREKTNO). 


NICTA STRAN. 

ABSOLUTNO. ' 

RlA (Route left, .«<D-1, wti 
Oelovanfe: ROLMA'l' 


LAX (OPER), Y 
•••'OPER,X 
OPER, Y 


ASEMBLERSKI HEX.OP.KODA: 
ZAPIS: 

(INDIREKTNO, X| fiU (OPER, X) 

RLAIWER 


NiCTA STRAN 
ABSOLUTNO 
(INDIREKTNO). Y 


27 


NKSTA STRAN. X 
ABSOLUTNO, Y 
ABSOLUTNO. X 


RLA OPER 

RU(OPER),Y 33 

RUOPER,X 37 

RUOP£R,Y 3 8 

RLA OPER. X 3F 

RRA (Route figlil, ■AND-), vrti M v desoo. pnSttje A 
Oelovao)e: ROR M,AtH+C-(A,C) 

P: N V D I 2 0 

V V - - V V 

NASLAVUANJE; ASEMBLERSKI REX. OP. KC 

ZAPIS; 

(INDIREKTNO, X) RRA (OPER. X) 

RRA OPER 


NICtA STRAN 
ABSOLUTNO 
lINDIREKTNO), 
NICTA STRAN. 
ABSOLUTNO. 
ABSOLUTNO. 


67 


RRA OPER 

RRA (OPER), Y 73 

RRA OPER, X 77 

RRA OPER, Y 7 8 

RRA OPER, X 7P 

^ (Shift UfL >QR-), preirikeM «le«o. -AU-z 
Delocanje: ASL MJLvM-A 
P: N V 0 I 2 C 

V - - - V V 

NASLAVUANJE: 

UPlS; 

(INDIREKTNO, X) SLO(OP£R,X) 03 
NIOTA STRAN SLO OPER 07 

ABSOLUTNO SLO OPER OF 

(tNOIREiaNO).Y SLO (OPER), Y 13 

NICTA STRAN, X SLO OPER, X 17 

ABSOLUTNO, Y SLO OPER, Y 1 B 

ABSOLUTNO, X SLO OPER. X 1F 

SEE (Shift righl, -EXOR-), pramike M v deans, -EXOR- z 
Oelovanje: LT" ■■ ■ " ‘ 


ASEMBLERSKI HEX. OP. KODA: 


2 C 
V V 


NASLAVUANJE: 


ASEMBLERSKI HEX. OP. KOI 
ZAPIS: 

lINDIREKTNO, X| SREIOPER.X) 43 
NICTA STRAN SRE OPER 47 

ABSOLUTNO SRE OPER 4 F 

(INDIREKTNO), Y SRE (OPER), Y 53 

NICTA STRAN. X SRE OPER, X 57 

ABSOLUTNO. Y SRE OPER, Y 5 6 

ABSOLUTNO, X SRE OPER, X 5F 

IW( dwci's complement in dvoji^lii komplemenl M 
Delovan|e: M-f 1—X 
P: N V 0 I 2 C 
V - - - V V 
OIREKTNO TWX *OP£R C8 


Zastgvica 0 (carry, prenos) proceaorshega suiusnega r^L 
stra se poatavlia in briie enaiio hot zastawca 2 (zero. ni£)! 
NOP (Ng gperatian), neoperalivna inairukcija 


WBR (Working break), prekinitev oela 
Oelovanje; prekinitev normalnega dela, ki 
ga lahko ponovno vzpostavimo z resetira- 
njem mikroprocesroja. 

HEX. OP. KODE: 02, 12, 22, 32, 42, 52, 62, 72, 
92, Q2, D2. F2 

UKA2I BREZ DODEUENIH MNEMONIKOV 

HEX. OP. KODI: in 2B 
Oelovanje: AaM->A 
P; N V 0 I Z C 

V v V 

Direktno naslavijanje, dolZIna ukaza 2 zlo- 
ga. Ukaza delujeta tako kdt ukaz AND (dlrekt- 
no naslavijanje). Zastavica C procesorskega 
statusnega registra se postavija enako kot 
zastavica N (negative, negaliven rezultat ope- 

HEX. OP. KODA: 4B 
Oelovanje: AaM—A,LSR A 
P: N V D I Z C 

V vv 

Naslavijanje: direktno. 

HEX. OP. KODA: 6B 
Delovanje; 

(A(7) A M(7)) V (A(6) A M(6)— V,A A M-.A, 

ROR A, A(6)-^ 

P: N V D I Z C 
VV - - VV 
Naslavijanje: direktno. 

HEX. OP. KODA: 8B 
uelovanje: M >A,A X >A 
P: N V D I Z C 

V V V 

Naslavijanje: direktno. 


Zadniih pet ukaxov 

Pri ten ukazih je naslavijanje abosiutno in- 
deksirano (z X all Yj. V naslavijanju je tudi 
posebnost; ko med seStevanjem Indeksa z 
naslovom pride do prenosa med LO In HI 
zlogom, $e rezultat shrani kot absolutno In- 
deksiran samo, ie je zadoSceno pogoju. 
REZULTAT OPERACIJE=HI+1 
Ce pogoju ni zadoAdeno. veija: 


Prenosa v HI nit 

Y=$55 

X=$03 

Program: 

MMMU S9C 
MMMM + 1 $FF£A5 

Stevllka v lokaciji MMMM je ukaz. sledi pa 
absolutni naslov v standardni obliki LO.HI. 
Oelovanje: 

Y(HI+1)=$55 $A6=S04 
Med LO in HI je prenos. ker je 
X + LO >$FF 

Naslov, na katerem $e shrani rezultat ope- 
racije ($04). se rzraduna: 

Hl=$04 

LO(novi)=LO (stari)+X=$f(+$03=S02 
(prenos se zavrZe) 

To pomeni. da se bo Atevllka S04 shranila 
na pomnrIniAki lokaciji na naslovu $0402 
(Hl=$04, L0=$02). Tak postopek veija tudi 
za druge.ukaze Iz te skupine. 

HEX. OP. KOD: 9B 
Delovanje: AAX-*S.AA{HI-r1)-^M 
P; N V D I Z C 


Naslavijanje: absolutno Indeksirano z Y 
HEX. OP. KOD: 9C 
Oelovanje: Ya(HI+1)-.M 
P; N V D I Z C 


Naslavijanje: absolutno indeksirano z X 
HEX. OP. KOD: 9E in 9F 
Oelovanje: Xa(HI + 1H^ 

P: N V D I Z C 


Naslavijanje: absolutno Indeksirano z Y 
HEX. OP. KOD: BB 
Delovanje: M-*A,A a S-wA,A-*X.A-»S 
P: N V 0 I Z C 



Naslavijanje: absolutno indeksirano z Y 


Tako je seznam z opisi delovanja konOan. 
Navedll smo vseh 105 doslei nedokumentira- 
nlh kod. Sledi seznam. urejen po naraSdajo- 
dlh Atevllkan. 

HEX. OP.INSTRUKCIJA: 

KODA: 

02 WBR 

03 SLO (INDIREKTNO, Xj 

04 NOP (2) 

07 SLO NICTA STRAN 

OB OIREKTNO (glej opts) 

OC NOP (3) 

OF SLO ABSOLUTNO 

12 WBR 

13 SLO (INDIREKTNO), Y 

14 NOP (2) 

17 SLO NltiTA STRAN, X 

1A NOP(1) 


IB 

1C 

IF 

22 

23 

27 

2B 

2F 

32 


SLO ABSOLUTNO, Y 
NOP (3) 

SLO ABSOLUTNO. X 
WBR 

RLA (INDIREKTNO, Xj 
RLA NltiTA STRAN 


OIREKTNO (glej opis) 
RLA ABSOLUTNO 
WBR 

RLA (INDIREKTNO), Y 
NOP (2) 

RLA NICTA STRAN, X 
NOP (Ij 

RLA ABSOLUTNO, Y 
NOP (3) 

RLA ABSOLUTNO, X 
WBR 

SRE (INOIREKTNO, X) 


Mo] mlkro 41 




■VAS MIKHO 


Ptedvsem vam iehm dsU pmna- 
n/e 13 to. kako ure/ale revi/o. pose- 
Oej pa 0; rad potredal resnosi m na- 
tanCnosl. kar ni anadilnosi i/eiir^e 
drugih domaiih reyii o raiunal- 

A/a/ i/am opiSam svoj problem 
clanak v eni od OfS/Sn///? iievilk me 
le spodbudil. da sem narotil OL To- 
olkit in V banki vplaCal polreOno 
vaolo. Odgovor sem dobil iele iea 
dua mesecB v obliki kupa papirieu i 
opravtiili in s fotokopijami dohu- 
menta o mo;em narocilu Na krat- 
ko. sre(u;s/o mi nai se obrnem na 
Iskro (navaiaio nastovl ker mi ne 
moreio pomagah. To bi ludi stonl. 
6a ne bi vedel Imed drugim la va6e 
revi/e). da Iskra ie dolgo nima no- 
bene pogodba s Sinclair Rese- 

Prosim vas. da mi svetu/ete. ka/ 
naj storim ada/. Ce /e Ireba. vam 
bom postal kopi/e odgovora la Sic- 
lair Researcha 

Zorsn Hrvojii. 

VPS 659(15 

Nalbrz bo najbolie, te spel pi- 
iate Sinclair Resesrchu in jim po- 

programa. V nalslabiem primaru 
vam bodo morali iz Angilie vrnitl 

Rad bi, da bi leslirali CPC 6128. 
All lahko la raCunatnik uporabija 
programe za CPC <I« in 664 ? 

Dario Vidovic, 
Samobor 

Program! so zdruzijivi. Test pre- 
berile v tei itevllki. 

Rad bi vedel. zakai v veil izvrsini 
reviji ne ob/aviie Ctanka o gibkifi 
diskih. Ta ferns bi golovo zanimaia 

lib poznam Lahko bi napisali samo 
osrrovne ukaze za uporabo diska 
Ice ietile prihranili papir'I. Prav la- 


ke bi prosil hekeiie iirom po dria- 
Vi. nai se mi pisno oglasi/o v zvezi z 
igrami Dambuslars. Quasimodo in 
Everyone 's a Wally Iza commodore 
64). Pri prvi ign ne vem. za kai rabi 
lisla labia. ki /o pokhdemo s Slevil- 
kama 4 alt 5. Tam je poino vzvodov. 
merilnikov ltd. Drug! Igri mi delala 
preglavice on presnemavan/u Pre- 
nesel bi /</ lahko samo s progra- 
mom Pizza Turbo aii s kakinimi po- 
ki. Pizza Turba nikakor ne moram 
dobiti. ee koo pozna poke, pa nai 

Zakai ne razSirite lako priliublie- 
ne rubrffte Igre? Res /e zantmiva 
Rad bi pohvalil rissr/s. ki ;e narisal 
lislo eudovilo sliko na naslovnici 
10. Slevilke Moiega mikra in ludi 
vse druge alike Mop priialelp m laz 
smo navduSeni nad rde/o in -gra- 

l/sem mikroveem zelim uspeSno 
nadal/nie poslovanie. 

P $. Je moje pismo predolgo ? 

Goran Generallc, 
DvorniAiceva 15. 

0 gibkih diskih bomo pisa^l^prav 
kmalu. P. S. Pismo nl predolgo. 

Sem eden tistin. ki radi igraio 
igrice. vender poskuiaio brkliati lu- 
di po basicu in stroinem /eziku. Ka- 
dar se ioUm kakine igre. jO igram. 
dokler /e ne koncam. Tako sem 
med Spornimi igrami konCal Fool- 
ball. Hypersports. Match Point. 
Match Day in Grand National 

Od drugih sem konCal Raid over 
Mpscotv, Bruce Lee. Pyiamarama. 
Undennurlde. A/rg/ilsfiede pomaga- 
le prill do konca zemlievida iz Mo- 
iega mikra /za A/rg/ifs/iade sem po- 
rabil 2 un). Zdai imam piobleme z 
igro Everyone's Warty in prosrm da 
se mi oglasiio vsl. ki imajo kakSne 


lievide m navodila za igre. Ce koga 
zanimaio rtartrSne/tort informscr/e o 
igrafi, ki sem jih konCal. se mi lan- 
ko oglasi po (e/e(onu 1041) 314-712 
all nat mi piSe. Prosit bi samo Se lo. 
da mi Moj mikro sporodi naslov bn- 

Vitosovidava poljana 1 . 

Zagreb 

Naslov je: Crash. Newslleld UId.. 
1/2 King Street, Ludlow, Shrops- 
hire. 

69 Irubrike GO 'sUB^^ACkJ pm- 
brel informaciio: -Ce sle po nak- 
huCiu kupih commodore C-r6, ga 
iahko za 200 DM razS'nle na 64 K 
Za basic vam bo ostalo 60 K. krep- 
ko veC kolpri C-64.- 
Ta kratka inlormaciia /e posebei 
prilegnila mo/o pozornosi in sem v 

kal na ka/ veC o lem. Toda v Slevil- 
ne iniormaciie. 

lluCjU kupil C-16. me zamma. za 
kakSen naCin nai kuptm dodalek za 
raziiritev in kai s lem dose2em. Po- 
sebej me zanima. all lahko s lem 
uporabl/am programe. namen/ene 

nairaie Igre - leh /e za C-64 velika 

Slevan RIdIdkl, 
Bokeliska 65. 
Sjbotica 

Program! za C-64 zal ne delajo V 
modelu C-16. <^e vam zadoiSa raz- 
Sirllev pomnllnika za 16 K, piSile 
na naslov: Klaus Jeschke Hard- 
Sottware. Im Slrkenleld 2. 6233 
Kelkheim. Dodatek stane 119 DM. 


mrlrro ena naiboliSih rafone/nis*i/> 

Ikupil sem ga neka) potem ko sem 
prebral vase in Bilove hvale o n/em) 
in se mi zdi odiicen raCunalmk. po 
kvalileti lak kol C-64. Zaslaml bi 
vam nekai vpradan; 

- Koliko programov figer) /e iz- 
damn za la raeunalmk in ah bi ph 
lahko dobil pri nas ’ Katere lezike 
Ipoleg basical uporabl/a C - 47 

- All lahko programe. kisozaC- 
64. uporabim v -r 4’ 

- Art /e rt/e V SFRJ kakSen klub 
komodorievcev. in Ce so. ah bi lah- 

Imam pa ie nekai proven/ 

- Obiavite prosim programe za 



Sergej Medved. 

62367 Vuzemca 215 

du Qrgovicu v prejSnjl Stevllki Mo- 
jega mikra. Program za C-64 vas 
raSunalnik ne bo spreiel. Klubi ko- 

Za lisio Prvih deset mo/ege m«ra 
vam sveluiem. da jo mlace spreme- 
nite In sicer da ome/ite 6as. kako 
dolgo je lahko igra na listi Ipol (era 
all desel mesecev) in omogodrfe 
doslop na labelo ludi programom 
za druge raiunalmke Izopel z ne- 
kakino omeiihnjo) Ob/avliaile ludi 
predloge na podlagi vaiih testov v 
rubriki Igre. tako da bi se glasovalci 
laze odIoCah Verjelno sle opazili. 



Ze ved kol mesec je tega, 
kar smo zaieli akciio za me- 
njavo programov. Ker sem 
imel sreCo. da sem bit prvi. je 
bil odziv bralcev verjetno 
na/Ved/i pn meni. Zdaj ko se 
je -naskok- unesel. je morda 
pravi trenutek za kralek pra- 
gted. Verietno bodo moje iz- 
kuSn/e komu konsiile. 

Odziv bralcev je presagel 
moja priCakovanja in sem bil 
rahio osupel, posebno zaradi 
itevlla praznih kaset in lolo- 
kopij programov. Sprva sem 
dobival do Seal pisem aii po- 
iiljk na dan. zdaj pa dobim 
najveC eno. Skupai se mi je 
ogiasiio 65 braiedv, zaCenSi s 
pirali, ki so ponuiali ludi pro- 
dajo. Veiina je lelela menja- 
VO 1:1. vendar smo v oboie- 
sfransko zadovoljstvo od- 
sfranrti fo -oviro-. OglaSali 
so se ludi braid, ki niso mo- 
gli ponudili niCesar; takim 
sem postal programe in bom 
to ie deial. 

Najvei bralcev se /e oglesi- 
lo iz Siovenije. oolem pa iz 
Hrvatske (Reka). Vojvodme. 
Crne gore (1) in Beograda 
(3i'.!). StarosI bralcev (sodei 


porokopisujje 15-20 let. sa- 
mo nekai jih je 6ez zgornio 
mejo. Od vseh. ki so mi pisa- 
li. menjavam programe samo 
z 2B braid. Drug! so odneha- 
li. V enem pnmeru Ibralec iz 
Beograda) sem pa odnehal 

VeCina bralcev hoie igre. 
samo dva sla ielela uporab- 
ne programe. eden pa navo- 
dila. Kar zadeva kopiranie: 

program! presneli s Copy- 
jem, vse druge so brelci 
presneli neposredno liz ka- 
selnika v kaselnik). nekdo pa 
celo z mikrofonom /!). 0 , azi- 
mutih se ve vse. Ker sem' pre- 
cei teiko deial sam (Oeri: 
6as), sem se moral naivei- 
kral zaleCi k neposrednemu 
presnemavan/u (ker msem 
piral. mi lahko to oproslite), 
da bi bralci dobili programe 
V razumnem iasu. Zasloj /e 
bit posebno ob konru sep- 
lembra. ko sem imel izpilni 
rok na lakulleti, in se zalo Se 
enkrat opraviCujem vsem, ki 
so dakaii malo dlje. 

Nekai priporoClli Vsem 
bralcem, ki se oglBia/o glede 


men/ave programov. svelu- 
jam, na/ dovoli/o. da men/alci 
posreduiB/o n/ihov naslov lu- 
di drugim. Tako se bo krog 
itrii (zaradi tega Moj mikro 
ne bo propadel. kar pogiepe. 
kdo point blagaino malih 
oglasovi). Zdei pa ura Oasica 
za lisle men/alce, ki pobesni- 
jo, ie ne more/o naloiili 
kakSnega programa. PrviC: 
naslavi glavo kasetnika (-po 
posiuhu-): drugii. Crte na 
robu (BORDER) niso za lo. 
da bi se spectrum razlikoval 
od commodoria - ce so pre- 
lemne aii predebete. morai 
spremanili nivoi tretiU: ie ye 
nrvo snemanja preSibak. vze- 
mi signal Iz zvoinika hi-h li- 
nije (pazi na kralkl silk!) in 
naloii program z nekoliko 

byte vei se nii ne zmeni): 
ielrtii: ie se kaj note nalozi- 
li z L (Multicopy), ni nujno. 
da gre za -header 17-. am- 
pak je nemara kakina zaSii- 
la programa - lepo posnemr 
vse shupaj z D. 

Sle poskuaili delati z mag- 
neialonom? Primeria/le ka- 
kovosl posnelka. posebei pe 


robne irte (hitrost). Sam ko- 
piram z Revoxovim modeiom 
6-77. Na koncu koncev od- 
govonte na vsako pismo. say 

Zahvaliu/em se Mo/emu 
mikra. ker nem ye omogoiil. 
da iaie pridemo do progra- 
mov. Sodei po reakciii. ye 
prace/ bralcev navduieniyi 
nad akeijo. Zanimivo bi bito, 
be bi lislo. kar so napisali 
meni, poslali ludi Moiemu 

Predlog uredniStvu dobro 
pripravl/ena ankela med 
bralci bi po mo/em data zelo 
zanimive odgovora. hkrali pa 
bi nehali hvaliti in graiali le- 
be in sebe zaradi posamez- 

Se nekai: prosim braice. 
naj se mi oglasiio z navodiii 
za igro Tir Na Nog. 

^ Lazar Djerdl. 

VSUP, Cara DuSana 196. 

11080 Zemun 

Vesell nas, da se vaia In 
naia zamisel tako lepo 
uresrtibuje. Ankela pa ie 
nekaj base baka na proslor 
za objavo. 


43 



>|an Plo|, 
ikova 21. 


Dragi looariii (In lovanSica)', 

Oglaiam se vam zaradi obogau- 
rve naie programska podpore za 
super raCunalnik ZX specirum. 

NepDsreden povod /e vaia kn/tii- 
ca Mirko tipka ki sem /o preh- 
sMi in mi je b'la zeio vSe£‘ Posabno 
pa mi le ugajal program Romeo na- 
iega -programeria- Mlloie Nem- 
ce. Ker ste nas prijazno povabili k 
sodetobian/u. zalo da bi popravili in 
zboliSa'i obiavl/ene programe. se 
vam oglaSam s svojimi ide/ami. ki 
tin bosle. lako upam. ob/avili v ru- 
bnki Vai mikro. na sredn/in sfranan 
in V nads//ei'an/u Mirko tipka . . . 

Tore/: na/prej bi spremenil Ime 
programa: zvem nekako pisvsi; do- 
made. preprosto Jaz bi mu rekal 
Save Romeo, napisat bi spremno 
besedilo v angleSiini, narisal vinjel- 
ko. da bi polepiala program, in 
konino bi to postal Sinclair User/u, 
da bi obiavili program na 168. slra- 
ni svoiB Book ot Games and Pro- 
grama lor the Spectrum (Penguin 
Books. ’9Sni 

Kol vidite. le uspeh zaiamien. 
Rasda zamujam za leto dm. toda - 
kai le to proii veinosti?! 

Drug! program, ki mi /a bil vSad 
zaradi izvirnosli in sveze ideie. ;e 
Zvezdoatrel naSega -programeria- 
Stanislava Ognnca Temu bi dal 
a^aklno ime Hit Star in bi ga obiavil 
na 49. slrani zgorat omen/ene kn/A 
gei seveda v angleSiini . 


(/; pri m 


program in 
Se Parachi 




Od zaki(uika naleia/a. ki sle ga 
razpisali z revi/ami Yu video, Sve! 
kompjutera in Salaksiio, so minili 
ze Stir/e meseci. Haleta/a se nisem 
udeleiil in lorei nisem prizadel. 
vender... V mislin imam nagrade. 
ki bi jih morali padelili. Obiavili sle, 
da le zagotovliena tudi privlaina 
slro/na oprema. toda nazadn/a nl- 
sle podelili nobanega ra£unalnika 
in daii sle samo davat denarnih na- 
grad. 

Mislim, da nisle ravnali prav. Ce 
ste zares zahtevali kakovosi, polam 
bi mogli naleiai podaliSali do okto- 
bra in lako bi golovo daii priiotnosl 
Slevilnim braicem. ki so bili med 
Soiskim letom (Sludenlia In drug!) 
prevei zaposleni. Hagrade So lorej 
ostale tislim, ki so (ih detili in lahko 
se samo vpraSam. kakSen je bil la 
natetai Nenafl Popovit, 

Novi Sad 

Res ie. poleg rsiunalnika C64- 
smo o&llublll tudl xprivlaino pro- 
gtamsko opremo-. C-64 smo za 
nagrajenca zagotovlll v ufednistvu 
" ’ ‘ a, podobno bi naredlll 


r. kol 


Moiega mikra, po 
za najboljkaga uc 




goriji radunalnlkov ti 
Orugo programsko Opremu naj OI 
po dogovoiu preskrball soocgani- 
zatorjl nataiaja. 

Pokazalo pa se je. da noben 
program ni lako kakovoaten, da bi 
zasluiil lako vellko nagrado, kakr- 
ien je radunalnlk. Za sharps, recl- 



n bilo Vi 


Drop, nekoliko raviOirai program- 
ska vrslicB in - hopia na T 14. siran. 
(Upam, da se bosle zdai v uredni- 
Stvu Se boll igrali to igro. . .) 

Zoran Kosovac, 

Sem vaS radni bralec od novem- 
bra lam. Revija mi /e zeio viei. po- 
sebno rubrike- Testi, VaS mikro. 
Igre, Programi. pred kratkim sem 
dobil programa Relurn ol Jady in 
Ficon Patrol 2. Prosm. ie obiavile 
navodila zanju. V rubriki programi 
bi bilo bolje, ie bi obiavl/ali progra- 
me, ki vsebuie/o grallko vlsoka loi- 
llivosli. Ukinili bi morali reklame, ki 


lealirali sinciairovag apeciruma 48 
K. V seplembrski Stevilki pa nisem 
zapazil programa za spectrum 
16-48 K. Zakai? 

Matjaz Ladava, 

Tumov drevored 11, 

Spectrum bomo lasllrall v enl 
prihodnjlb ilavllk (v rubriki Obisk 
prI KiemenCkovih). Seplembta tea 
nismo objavlll nobeitega progra- 
ms za ta radunainik, zato smo jib 

44 Mojmikr.i 


je blla nagiada, k . , 
za poznajkl nagradnl kviz (polova- 
nje V London za dve osebi in lo 
kar za skoraj an tadenj, veCja bra- 
me za radakcljo, kol da bl kupill C- 
S4, ZX spectrum In galaksljo. 

V 10. SiBvilki ste obiavili dve novi- 
ci. od kalerih leena napaina. V po- 
rotllu 0 londonskam PCW Show 
(Cirll KraSevec. liga Turk) le ome- 
njeno. da Maxwell sploh ni kupil 
firme Sinclair Research, v rubriki 
Mimo zaslona pa navaiate. da ;e 
Maxwell dokonCno prevzel firmo in 
da je Bill Jetiray naslednik sir Cllva 
Sinclaira. Vse lapo in prav. kaj je 
sada) raanica ? 

Sadat pa Se praktiino , 

KakSne so pri nas moinosli za 
ijuillBV modema? Imam namrec 
specirum plus. All je PTT ie spreie- 
la zakon o modemih 7 All potrebuie- 
mo Se kakSne vmesne kable za mo- 
dem 7 Imam tudi interface l in me 
zamma. all zadosluje vmesnik RS 
232, ki ja V njem vdelan. Zanima me 
Se, all je mogoie pri nas ie usta- 
nov/;en kak mailbox, a ie Se nl, all 
morda veste, ah kdo kaj takega na- 
irluje? 

Tine Jarm. 
^ntlovrenc 

Do nasprolujojodih si novic |e 
priilo zeio preproslo. Novico v ru- 
briki Mimo zaslona smo povzall po 

Computer). NaSa aode^lavca sla se 


smo V tiskarni ze prlpravljall slrani 
za tlak. pa v nagllci ni bilo vei mo- 
goie poskrbeli za uskladitev. Si- 
cer pa je mesainiku zeio teiko 
preverjali takine novice. Primer: 
slovltl specirum 128 K. Najprei 
smo novico o njem prebcall v tu- 
jem lisku, nalo |o je Slnclelrjev 
predslavnik zanikal, potem pa se 
je raiunalnik na lepem po|avil na 
sejmu V Barceloni... 

Na "mailboxx bomo morali 
zal ie iakatl, Na razstavl So- 
dobna elekironika v Ljubljani 
so predstavlll poskusno delo- 
vanje javnega omrezja za pre- 
nos podalkov (slovenski del la- 
ko Imenovanega Jupaka). Ven- 
dor slovenske poite predvlde- 
vajo, da bo Irajalo ie iesi me- 
secev, preden se bodo ustano- 
ve In organizacij s pristojnimi 
organ! dogovorile o nacinu ko- 
municiranja. 

Interlace 1 pride v poitev pri 
slandardnih modemih. Sicer pa 
smo o tern podrobneje pisall v 
rubriki Cudovlli sve dodatkov 
(Moj mikro. julija 1985. sir. 
20-23). 

K/e lahko narotim kniigo Spec- 
trum ROM (disassembly in kompila- 
lor MCoder II ter kakSne ;a cena ? 

Koliko stane nova membranska 
lipkovnica za specirum 7 Kako ;e z 
montaio’’ 

Prosim. ie lahko obiavite ilanek 
0 uporabi baze podalkov VU-File in 
preg/ednice VU-Calc. 

Tadaj Zontar. 

SorljlevaZZ, ‘ 

Membranska tipkovnica stane 
2.5 lanta in jo montlrala v ietrt 
ure. Za vse drugo pogleite v male 

oglase po raiunalnliklh ravllah. 

OglaSava se zaradi slabe krilike 
Ultimatove igre Nightshade. Krili- 
ka le odiino naslata z odporom in 
na hitro. Meniva, da igra take ka- 
kovosti Iega nikakor ne zasiuii. 
Kaie. da ye bil krihku Irn v oiesu 
-preZveieni- scenariy, toda ali ni- 
smo vsi raiunalnikarji veliki olro- 
ci. ki Se vedno polrebuieio dobra, 
slare pravlilce, posebno ie jih 
gledamo v iedalie bol) oiarijivlh 
oblekah? Program je dognan sko- 
raj do popolnosti in nama res ni 
prav. da nisva mogla v reviji pre- 
brati boijSe ocene. 

OglaSava se tudi zaradi rokavl- 
ce, ki jo je vrgel avtor recenziye v 
obraz vsem, ki smo zaljubljeni v 
igre. Igro sva koniala 21. 9. ob 
1.45 po natanino uri igranja. 
Konini cilj igre le. da pokoniate 
itiri podhraniene Gospodarie no- 
il. Zato da ta ne bi bilo enosfav- 
no, so po labirinlu razmefana Stir! 
posebna orozja. Tako za unidenye 
okostntaka aiinkovito poskrbi kit, 
za uniienje zakrinkanega mrai- 
njaka s koso je lu peSiena ura. 
naslednji tip ye alergiien na krii. 
zadntega lipa pa bosle pokoniaii 
z bibtijo. Precizne formula za 
uspeh nl, ker se igra stalna giblje, 
laklika pa se spreminja od iiste 


strategije do fisfega •poslrel/ai 
vse, kar vidiS-. Preproslo se poti- 
katpo vasim uiivatvizredni grah- 

boS naSel oroiij in prihodniih 

Ko Se zadnji veliki negativec 
proti svo/i vol/i odide na posled- 
njo spoved, spreml/an s tvo/im 
smrlnim afretom, ye igra koniana. 
Odpre se yama v zemiji in mrai- 
njaki jo po vrsli mabneyo fya, ka- 
mor sodiio. Zli urok ye prekinien. 
vas je svobodna, li pa v tern happy 
enOu iakaS nagradne stihe. Teh 
iai ni. Zares ye Skoda, da se ni pn 
Ultimaiu nihie spomml. da bi na- 
daljeval la lepi obiia/. Namesio 
Iega je na zaslonu oslal samo na- 
pis: GAME OVER PERCENTAGE 
OF GAME COMPLETED 96% 
SCOPE 1.800.000. 

Vseeno je treba pmnaii. da sva 
igrala igro s pokom, ki nama ye 
dal precej veiie Stevilo Ziv/yeny 
Vsa iasi tisremu. ki se mu posredi 
koniati igro s takSnim Slevilom 
tivijeni. kot so ga predvideii pn 
Ultimalul Brazen Balen, 

Nikola Ti)anic. 

Zagreb 


nutah (z vaSimi pckij 
OOKAZ: 

V let ign ni znadi/n;n 
sliino vsebino. pai p 


lo pekla. Sev 


strahu padeto nt 

jre rv odslolkih 
neks; nasve 


ste prenodili. Tule ye 
lov za lai/e igranie: 

1. Nl nu/no uporabljBti zemljevid 
iz Mikra. say zgubile veliko tasa. ko 
male svoi poloiai na n/em iigra ye 
-zlahka- reSliiva ludi brez zemlya- 
vida). 

2. Naiprei poiStile Slin kljuine 
predmele (kladivo. b/bl'yo. knt m 
uro), ki niso na oalandno doloianin 
kraiin, ampak so (tako kot mrain/a- 
ki) razporeieni nakljuino 

3. Polikatle se po vasi dokler s- 
- - zaine kakSen predme 


Host 


si bleStah. 


V bhiini 


ena od prikazm. ki yo morale zs 
z bleSieiim se predmelom. 

4. S kladivom ubiiele okosiniak. z 
bibhio duha. z uro tistega hpa s ko- 
so. s kritem pa lipa v plaSiu 

5. Ko se vam prikaze glavm me- 
nu. vsekakor izberite opci/i 3 in 5. 

bosle spreminiali pogied (north - 
south). 

MIrel Komad, 
Sortina id'll!. 
Zagreb 


Ultim. 
Alacu SI 




ti igram. V Alic 
m dosegel rekord 2 minuli 
uu sexund, Knight Lora pa sem 
konial v 19 dneh V Undarwurldu 
sem odkni. Ige so vsa orolta Met 
ye mogoie nayli (po zemljevidu, ob- 
lavljenem v mariavskem Mo/em mi- 
kru) ne Ipkaci ' • * • 

XIV in 16X1 V 


7 XV. I 


na 25 II In Oakla na IS Vll V aru- 
gem primeru ;e loh na 20 VI. Pakla 
na 9 XII. V ireliem prmeru le lok na 
25 IX. bakia na 1 1 VII. V ieinem ;e 
lok na 12 XVI. za baklo pa na vem. 
SevePa sem kondal vse te igre z 
normalnim ilenlom zivlien/. 

Nekai Pi rad povedal tudi o Han- 
ku o Igri Nighlshade v oklobrski 
Slavilki Mojega mikra. 2 zem/;ew- 
dom in a pokom za naskonino tiv- 
l/enj sem igro konial 29. 9 1995 in 
dosegel 131 tisoC loCk in 60 odstol- 
kov. Na koncu se prikaie nekakSna 
lama. v kalero padeio use Sliri po- 
tasti. In to Izdi se mi/ po lislem 
iirstnem redu. kol sem /ih ubiial. Za 
vsako poSas! /e doiodano oroi/e: za 

drugo peiiene ura. za Iret/o krii in 
za Cetrto knjiga. Kadar se znajdete 
/ blilini kakSne poSasli. bo zacelo 
oroi/a. s kalerm /o labko oOi/ete. 
ulripatl in /o bosiB laie naili. Na/ 
povem Se to. da /e zeml/evid doka/ 
natanien. ni pa dobro poslanl/en 
X/er piSe WEST, bl morale pisali 
NOHTH (po puidici v spodn/em 
desnem kotu zaslona/ Po mojem ;e 
to ena naibol/SIh iger. narejenih do- 
sle/. Za vse inlormacije se oglasile 
na lelelon (011/ 7S7-SS0 

DaAo Dlinllrl|evl£, 
Beograd 

V oklobrski Slevilki sle obiavlll pi- 
smo Nenada Grgoroilta Iz Zagre- 
ba. ki iS(e igre za commodore plus 
4 Pri naSi firmi labko naroCi na- 

Combat Emulator ^kC^noe^a- 
lom (440). Ekorcisl 1375). Galaklons 
(4401. Harbour Attack (375). Las Ve- 
gas 1375). Ma/or Slink (440/. Ma- 
ynem 1375). Star Commander (440/. 
Stellar War^Slitz (375/. Zodiac 
(440). 

Na/enoatavneie /e. da Nenad 
vplata na bandni radun lirme Sle- 
mark. St. 17004 pri Raiffeisenkasse 
Leibnitz. Avstri/a. osirezeo znesek. 
hkrati pa nam po poSti poSlje ieleni 
seznam. kopl/o bandnega potrdila. 
sva; nasloi m sporodllo. all iell. da 
mu poSljamo Igre po poSli oz. at! /ib 
bo pretzel osebno. 

Slemark EleMronlk GmbH. 

Leibrtiu (Lipnica), 


Her sem Oil v oktobrski StevUki 
po nepolrebnem poklican na za- 
govor, uam poSil/am razlago. za- 
kaj sem prekinil sodelovan/e z va- 
Sim bralcem Davorinom Vnudeem 
iz Slavonskega Broda. 

V avgustovski Slevilki Mo/ega 
mirka sem objavll seznam Iger v 
kompletu 17. Ker da/em ogles me- 
sec prej. sem navedel ludi Stir! 
programe, ki sem jib narodil Iz 
Londona. Chuckia Egg 2. Her- 
tert s Dummy Run. Street Hawk 
in 91 1 ts. Iz nekega razloga pa ti 
program! niso priSII pravodasno. 
Zalo sem fe itiri programs v kom- 
pletu 1 7 zamenjal z drugimi iliri- 
mi program! A View to a Kill, kiso 
vrhunske kakovoall. To sem tako/ 
vpisal V siroj seznam programov. 
ki ga poSII/am brezpladno. Ku- 
pcem. ki so narodili komplet 17 
po telelonu. sem ustno sporoCil 
spremembe. £e preden so dobili 


Tako le tudi lovarii Vnudec po 
leiefonu narodil nekaj vei progra- 
mov. zablevBl pa /e samo to. na/ 
bodo na treb kasetab TDK. £nega 
programa mu nisem posnel do 
fronca. (Kasele TDK so nekoliko 
kra/Se od kasel ORWO. na katere 
s/cer snsmam.> Sodrm, damkakor 
nisem kriv. de je zableval izkl/ud- 
no Iri kasete TDK. na katere krat- 
ko malo ne gre vse. kar je hotel. 
Tu je naslal prvl nesporazum. se- 
veda pa sem pristal na to. da mu 
bam ta program posnel brez ka- 
krinegakoli denarnega nadome- 

Razloiil sem mu. da je nameslo 
lislih Slirih programov. ki dotlej 
niso prim iz Londona. dobil v 
kompletu druge itiri. Kljub lemu 
ja zabteval. nej mu posnamem 
prav tiste itiri iz oglasa. Posnel 
sem mu programa Chuckle Egg 2 
in 911 Is. ki sem ju medtem dobil. 
in Se programa Finders Keepers 
in King Arthur. Prav tako sem mu 
posnel kompiet 12. ki ga je zahle- 
val, in preverll vse programa. da 
ne bl bilo kakSnIh problemov. Ko 
ja dobil kasete, se /e pritoiil. da iz 
kompleta 17 ne more naloiitl Ireh 
programov. in ter/al. naj jib pos- 
namem znova. Tega nisem hotel, 
ker sem bil stoodstotno prepri- 
Can. da so v redu. Raje sem mu 
vrnll denar za te programe In po- 
vedal. da /e to konec najinega so- 
delovanja. ker res notem, da bl 
me kdo maitretiral. Ker menim. da 
imam prav. vam poSiljam tudi be- 
sedilo oglasa za 11. itevilko Moje- 

Zoran Mlloievid, 
Pere Todorovida 10/38, 
Beograd 

S lem je zadeva za Mo| mikro 
kondana. Hadaljn|lh polemik ne 
bomo objavijall, anonimni pismi 
na 10 temo pa eta po lepem obi- 
eaju kondall v koiu. 

Star sem 22 let in imam atari 
800 XL. Berem vse radunalniSke 
Casopise, kl Izhajajo pri nas. toda 
odgovora za svoj problem nisem 

Najprei bl rad vpraSal, all je mo- 
gode V atarlju dobiti graliko in 
tekst nkrati. Kako dobili like (spri- 
te}7 Kako simullrati nize? Kako je 
mogode vnadali podalke. medtem 
ko program dela (kot INKEYS pri 
spectrumu)? 

Je treba za kasetoton atari 1010 
kakden vmesnik all je to te vdela- 
no7 Je treba za igraino pallco su- 
per controller kuplli vmesnik? All 
lahko nabavim atari 1010 in super 
controller po poStl? Ce le mogo- 
de, bl rad dobil kakden naslov in 
obe ceni v markah. 

Jode Tllinko, 
liije BIrdanina 32 b, 
Palid 

Na vpraianja o Atarljevlh ra- 
dunalnikih odgovarja nad stro- 
kovnl sodelavec Zvonimir Mako- 
vec (p. p. 15, 69240 Ljuiomer, tel. 
062 714-115): 

Prikaz na zaslonu organlzlra 
mikroprocesor ANTIC, ki prlka- 
zuje tllko po svojem >>progrs- 


SERVtSI 

Aeo BadarovskI, Gradski 
zid - kula12, sian 40, 91000 
Skopje, tel. (091) 239-551 
(spectrum) 

Vinko Barberld, 55000 
Slavonskl Brod, tel. (OSS) 
23B-702. Zagreb tel. (041) 
529-849 (spectrum 16, 48 K) 
Nened £osid, Midarska 
11. 11000 Beograd, tel. (011) 
332-275 (spMirum, commo- 
dore, periferija) 

2aljke Dukid, Senjak D-Z 
35, 75000 Tuzia, tel. (075) 
222-881 (commodore, spec- 

Elektroservla, Uilovan Ko- 
stld-Mida, Sime Dinida 19. 
Novo SelO. 18000 Nil, tel. 
(018) 62-322 (Sinclair, com- 
modore. amstrad, proizvodi 
El Radunari) 

Marko Kodlla, Breznica 
45, 64374 2lrovnica (spec- 

Zdravke Marian, J. Leskova- 
ra 1, 42000 VaraZdin, tel. 
(042)38 -56 

(spectrum, commodore) 


Preclzna mehanika i elek- 
tronlka, S. Komar-0. Grcbe- 
nar. MIhanovideva 10, 42000 
VaraZdin. tel. (042) 45-687 
(spectrum. ZX8i, galaksi)a) 
Franc Roja. servis radu- 
nalnidke In zabavne elektro- 
nike. Ptuiska 78. 62000 Man- 
bor. tel. (062) 513-995 {mo- 
dell Commodore od PET 
2001 do CBM 9096, C-64. ZX 
81 . spectrum: periferija) 
Spectrum Computer Ser- 
vlca, 55000 Slavonski 8rod. 
tel. (055) 241-738. (055) 231- 
344 (spectrum) 

Jtesel Toth, 1. Ustanka 17/ 
a, 24000 Subotica. tet. (024) 
44-293 

Tine Turniak, Eiektronika 
servis. OruStvena 35. 61110 
Ljubljana, tel. (061) 319-539 
(spectrum) 

Vladimir Vranet-Aanko 
KneZevIc. Skreiideva 10 S. 
84210 Plievlja, tel. (084) 81- 
898 (spectrum) 


radunalnlkov, Igor Petandtd, 
Ullnska pot 7, 61000 Liublja- 
na, tel. (061) 375-893 (corrr- 
modore 64) 


mu", imenovan olista prikaza^ 
(display list). To je v biatvu sez- 
nem drt na zaslonu v razlidnih 
grafidnin nadinlh. Ce »preslepl- 
mo> ANTIC In mu napISemo drug 
program s pemeianimi ukazi za 
vrstice V tekstnem in gralldnem 
nsdinu. ja mogode Imell na za- 
slonu Itkrall bilno gratiko in tekst 
(toda ne v isti vrsllcll). 

LIki (sprites) se pri Atarljevlh 
radunalnikih imenujejo grafika 
-player-missile". Navodila za to 
bodo objavijena v posebnem 
dianku v prihednji Slevilki Moje- 
ga mikra. 

Alarljev basic dovoljuje dimen- 
zloniranje in uporabo obidajnih 
enodimenzionalnih nizov, ki jim 
vellkost omejuje same dostopnl 
pomnilnlkki prostor v redunalni- 
ku. Veddimenzionalne nize lahko 
simullramo z enodimenzionalnim 
nizom. Npr.: dvodimenzionalnl 
niz AS (m. n) najprej dlmenzloni- 
ramo z ukazom DIM AS (m*n), 
Clene tega niza vplsujemo z 

too FOR A = 1 TO m 

110 FOR B = 1 TO n 

120 INPUT BS 

130 AS ((A-1>'m-fB) = BS 

140 NEXT m 

150 NEXT n 

V programu lahko pozneje pre- 
baremo posamezne znake nlza. 
npr. AS(a, b) z ukazom tipa; BS = 
CHR$ (ASC (AS ({a-1)«m-i-b))). 

Za INKEYS poglejte odgovor 
SaSu Mitevskemu. 

V Atarijeve kasetofone |e vmes- 
nik Zevdelan Za igralne palice nl 
treba nobenega dodatnega vmes- 
nlka, prikijudijo se naravnost na 
9-polni prlkl)udek (t. i. Atari con- 
nector). 


Kasetofon 1010 je mogode na- 
roditi po poStl. ker je njegova Iz- 
vozna cena v lu|ini (70-90 DM), 
preradunana v dinarje. manjia od 
10.000 din. kolikor je zazdai naj- 
vedja dovoljena vrednost paketa 


1. Kje bi lahko dobil titeraturo in 
Igraino palico za atari 800 XL? 

2. Nameslo ukazov INKEYS (pri 
spectrumu) ah GETS (pii commo- 
dorju) uporabljam naslednje vr- 


1: OPEN • 


10CLOSE ♦ 1: 
■K.:GET#1,g 

20 IF G = 42 THEN E = E-1 

30IFQ = 43 THEN E = E-1 ild- 

Problem je v tern, da ne znan 
napisatl. kako naj se program na- 
daijuje. 

Saio MitevsW. 

Skopje 

Preverjena naslova star DATA 
BECKER. D-4000 Duiteldorf, Me- 
rowlngerstr. 30. tel. 211-310010: 
HOFACKER, D-8150 Holzkirchen. 
Togernseesir. 

18, tel. 80-247331. 

Po primeru sklepam, da tkuia- 
te 8 tipkama -puidlca v leve« in 
-puidica V desno- na tipkovnici 
simulirati Igraino palico. Nava- 
jam programake vrstice, kl jo lah- 
ko simulirajo s prlUakl na tipke 
--V- (levo), -z* (desno), (ger) 
In (dol): 

10 IF PEEK (7$4)=6 THEN 
(levo) 

20 IF PEEK (784)=7 THEN 
(deano) 

30 IF PEEK (764)^14 THEN 
(gor) 

40 IF PEEK (764)=15 THEN 
(dol) 

Mcjmlkru 45 


MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 


MENJAM 

r •wiiCu* lOH M- 

mr, t M M* laf^ral infftm tnt 
MTfciKt Ifcutn lM0tko- 

iWb. it mnmht tHut Ur. tUnm 
nd inf m m 

k. IMvn tw*fraM> BvAMrii, 4t m 
tM* N« •Nate «WM|* <Out^ ' 




Male oglase objavljamo za Isto ceno v obeh jezikovnih 
izdajah. slovenski in srbskohrvatski Zaradi vse veijega 
Mevlla ponudb jih odslej poSiljaite: 

- s pismom na naslov 6GP Oelo, mall oglasi za Moj 
mlkro, Titova 35. 61000 Ljubljana 

- po telelonu (061) 223-311 

Rok za sprejem malih ogiasov, ki jih Zellte objavlll v 12 
$tevllkl (lz$la bo decembra): vklju6no 11. november 1965. 
Cana malih oglasov: 

- do 10 baaed; 600 din 

- vsaka naslednja beaeda; 40 din. 

- cena malih oglaaov poudarjene obllke (v okviru all a 
aliko): 1000 din za 1 cm vlilne In Olrine enega stolpca (v 
eni od izdaj), 1500 din <v obeh Izdajah). 

Vaina aprememba: vl$lna oglasov poudarjene obllke )e 
poslei neomejena. Toda zaradi prevelikega 5teviia takinih 
oglasov ne rr<oremo vet upoitevati telja o posebnih prkah. 
drugaOnih naslovlh, polkrepkem tisku ltd. Zagotovimo vam 
lahko samo okvir in objavo -slike, znaka. emblema in 
podobnih grafiOnlh dodatkov. 









MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 




lillillililDDD 
lit !«*□□□□ 

■it lit lit H a gn 


COMPUTER SHOP 

NAJVECJA IZBIRA V NAgi DEZELI 

po najugodnejSih cenah 
vkuuCno tehniGni servis 

Dolly: IBM/XT Compatible (tudi v kilu) SINCLAIR SPECTRUM 48 Kb in 16 Kb - QL- 
PLUS - SPECTRAVIDEO 728 MSX - ENTERPRISE - AMSTRAD CPC 464 - COMMO- 
DORE 64-16-PLUS 4 

Tiskalniki - Programska oprema (software) - drug! razlibnl pnpomocki, kl jih lahko 
uporabite pri va^em ra6unalniku 

UL. P. RETI 6. TRST, tel. 040/61602 


Moj mikro 47 




[MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASll 





SPECTRUM 12 programov za 
uCenje angleSkaga lezlka. s 
kasato 1000 din. 3S copy 
programov. s kaseto 1000 
din. 25 radioamatarskih pro- 
gramov, s kasato 1000 din. 

2ahteva{te brezplafien kata- 
log z 800 programl. Goran 
Trtica, Stavana LukovlOa 9. 
13090 Beograd, tel (011) 
563-348. TM-962 


UGODNO prodam nov apKInjm 48 K 

Knjig. Zoran Worsln, Alpanaka apoma- 
nloa 5r38, 19210 Bor. lai. (0801 25-882. 


SPECTRUM - naiveiia izbira 
nainoveiiih In naicenaiiih 
programov. Zahtevajta braz- 
plaOer katalog. Mlran Ran- 
kovic. BraPe MIhailovlOa 46. 
11273 Beograd TM-961 




COMMODORE 84, ne|fioveiia igta in 
13. TzScTzav^dovicL taMOZZl^TJ^ 

MASTERS SOFTWARE II ponu|a vta 
programe a loplaaTvic. pa tudi progra- 
ma, za Kelara ta n* tlipal (Spy II. 
SmW. akljuino ki^r a^ iziie^Po- 

ItSoONoviSifl*' 


sinapsa 

Izv.ren YU - hardware. Prvi 
na lugoslovanakem trgj 


COMMODORE 64 - ptofesi- 
onalnl pravedl. Reference 
Guide. 1700 din. PrlruOnik 
od C 64. 1300 din. MaSInskl 
iezik, 1300 din. C 64 grafi- 
ka. 1000 din. C 64 melema- 
tlka 1000 din. Praeticalc. 
eOO din. Disk 1541, 700 din. 
Simon's Basic. 700 din. C 
64 Basic. 700 din. Gral. SOO 
din. Multidela. 400 din. 
Help,. 400 din. Easy Script. 
400 din. Pascal. 400 din. 
Goran Trtica, Slevana Lu- 

tel. (011)563-346. ^-964 



COMMODORE 64 
BOR 

Profesionaini slrokovni pre- 
vodi (srbohrvaSOina, latinl- 
ca). ki vam bodo omogoClli, 
da Ia2e in hlireje obviadate 
svoj raCunalnikl 
Knjige: din 

Reference Guide, vse 
oC64 1.300 

PriroCnIk. prilozen 
k C 64 700 

Strojnl jezik za zaCet- 
nlke 1.400 

Oxford Pascai 1.300 

Disk enota 1S41 600 

Disk. sisl. in tisk 
za C 64 600 

Matematika v C 64 900 

Anatomija C 64 (del. 

Intern 64) 600 

Sekv. in relativne da- 


Vizawrite (u) 700 

Easy Script (u) 400 

Supergraphik 64 (u) 400 

Super Base 64 (u) 600 

nightSimulalorll(u) 1.200 

ES;"* is 








IMALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASlI 









MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 



0 


RACUNALNISKI 

SISTEMI 


^ commodore 


LAOISLAV jeretina 

SI 230 Dom^ale. Sp .JarSe36 A 




50 


Moj mifcra 






[MALI OQLASI - MALI OGLASI 



Male oglase objavijamo za isto ceno v obeh jezikovnih 
izdaiah, slovenski in srbskohrvatskl. Zaradi vse veSjega 
slevila ponudb jih odslej poiiljajte: 

- s pismom na naslov CGP Delo, mali ogtasi za Mo| 
mikro, Titova 35, S1000 Ljubljana 

- po lelefonu (081) 223-311 

Rok za sprejem malih oglasov, ki jih 2elile objaviii v 12. 
slevilki (izSIa bo decembra) vkljuino 11. november 1965. 
Cena malih ogiasov 

- do 10 beaed: 600 din 

-- vsaka naalednja beseda; 40 din. 

- cena malih oglasoy poudarjene oblike (v okviru ali s 
sliko): 1000 din za 1 cm visine in 5irine enega stoipca (v 
enl od Izdaj). 1500 din (v obeh Izdajah). 

Vazna sprememba: visina oglasov poudarjene oblike je 
poslej neomejena. Toda zaradi prevelikega §tevila takSnih 
oglasov ne moremo vec upoStevaii zeija o posebnih crkah. 
drugaOnih naslovih. polkrepkem tisku itd. Zagolovimo vam 
lahko samo okvir m objavo slike. znaka. emblema in 
podobnih grafICnih dodatkov. 


MIRKO 



RADIRKO 


Mirko ste seveda vi, radirka pa vas 
ZX Spectrum. In obema skupaj je 
namenjena prva knjiga iz knjiinice 
revije Moj mikro: 

• 66 programov za ZX Spectrum. 

• 176 strani, 

• 176 kilobytov besedtia. 

• akcijske in miselne igre, 

• izobrazevalni program!. 

• uporabni programi. 

• koristni matemalicni programi 

Za knjigo smo prihranili, izpilili in priredili kar 
najvec znacilnih programov. da bi uporabniku 
mavrice predstavW vse moznosli, ki mu jih 
ponuja programski Jezik basic. Skratka: dve 
stvari vam da ta knjiga: nauii vas programirati v 
basicu, obenem pa vam zapusti mnogo uporab- 
nib programov in prisrcnih iger. Za vsak dinar, ki 
ga boste odSteli poitarju. bosle dobili na kupe 
kilobytov besedila. 


Zato, Mirko, hopla na radirko! 



Narocam izvodov knjiqe 

■ Mirko tipka na radirko 


■ Vidi Pericu, kuca na gumicu 

(Oznaiite, ah zehle kniigo v slovenskem ah srbohrvaiskem 

Vsolo 1100 din za en primerek bom plaial ob preiemu posiljke 


CE Z IZREZOVANJEM NAROCILNICE NE SI RAOt UNlClLI 
STHANi V REVIJI. NAROCiTE KNJIGO PREPROSTO Z DO- 
PISNICO 

Narofiilg^o potijite na naslov: Moj mikro. 


INTERVni 


Racunalnik v dolini plavzev 


K ako se raiunalriSka tehno- 
logijs uveliavija v na$i in- 
Jusiriii’ NaS sobesedniK o 
tej temi je bii Jsnez Mllko, vod|a 
Eiektrorshega raCunskega centra 
V 2elezarni Jesenice. Pogovor. ki 
le segel tez omenieni temalski 
okvir, ]e vodil in pnpravil za obia- 
vo sodeiavec Moiega mikra Loize 
Zadravec. 

- Lanska rabunalnlSka evforl- 
ja se je v najiiriih mnoiicah ocit- 
no unesla. Kako ste jo aami do- 
zivijali in kako bi ocenili Izkuinje 
ler spoznanja, ki jih je prinesla ta 
mrziica? 

"Ena od bistvenib pozitivnib 
strani je pojav literature, read dru- 
gim revij, ki bodo najbrz obstale 
>n senaprej izobraievale ljudi. Sa- 
mi nakupi raiunalnikov pa bodo 
vsaj V evfonbni obliki - mimh 
Pn nas se le pokazalo, da so nadr- 
li Iskre in Corenia glede izdelave 
hidnih radunalnikov zgreSem in 
da ne bO pridakovanega rezultata. 
Povsem enako velja ludi za nadrte 
V drugih repubjikah (galal^iia. ga- 

kaj pohvainega. Skraja so ga ko- 
vali V zvezde. pred mesecem ali 
duema pa je priSlo slreznienie . 
Nadalievati Qomo morali bol| stro- 
kovno. usposobiti kader. sa| nard- 

" . . .sezlasti sprifiodeistva. da 
ocitno nismo sposobni izdelati 
dobrega hardvera po spreieml|i- 

■ ..in ker je velik problem 
izredno bilro zastarevanje elek- 
Ironskih izdelkov. Pok osemnaj- 
stih, Stiriindvajselih mesecev le 
lako kratek. da ga je zelo tezKo 


lovltl. Navsezadnie mti nismo take 
bogati, da bi mogli letos zamenja- 
ii vse. kar smo dobiii lam. Zato 
moramo najved skrbi posvetili 
znanju in zato le dobro. da so se 
pojavile revife, da so tekle televi- 
zijske m radi|Ske oddaie m da so 
l|udje spoznali. da radjnalnisivo 

nici opraviti z intormaliko. z obde- 
lavo informaci), pn kaleri {e radu- 
nalnik zgolj orodie.- 

Lani je bilo izredenih veliko 
zoldnin besed na radun na£e 
zvezne viade. njenega (nejrazu- 
mevania radunalmStva. Mlslite, da 
so bile upravidene all pa smo v 
sploSni evlori|i nemara le preved 
zantevali’’ 

"Pravzaprav bi odital samo to, 
da tisti, ki odlodajo. premalo po- 
sluSajo i|udi iz inititutov. iz neod- 
visniti krogov, in veliko preved in- 
dustrijo. ki ima pad svo|e teZave 


vah imamo dovol| strokovniakov, 
ki bi mogli predlagati ustrezne 
ukrepe. lako pa daiemo preved 


podpore proizvaiaicem, ki sosvo- 
je izdeike sposobni prodaiali sa- 

£e je bilo radunalnidtvo lani 
era glavnih pogovornih tern v na|- 
SirSih krogih. pa za Zelezarno go- 
tovo velja. da je o njem razmidliala 
ze pre|-» 

"Na Jesenicah smo o avtomal- 
ski obdelavi poOatkov govorlli ze 
pred detrt stoletja. V teh letih smo 
tudi mi pre^iveli evforidna obdob- 
ja, ki spreml|a|0 uvajanje radunal- 



nlstva V delovne organizacije. in 
nazadnie smo prisll do elektron- 
ske obdeiave podatkov. do elek- 
tronsKega radunskega centra. Bi- 
stvena je prav obdelava podatkov. 
bisiveno le soremljanie informa- 
ci|, ki so potrebne. Oa tako veNka 
organizaclia. kakrSna je Zeiezar- 
na, Jivi in dela. Na sam racunalnik 
pa gledamo kol na orodje. deprav 
seveda ne zanemanamo njegove- 
ga razvoia. temved nenehno do- 
polniujemo in spreminiamo n|e- 
govo kontiguraciio." 

- KakO|B bilo V zadetku a pod- 
poro vodilmh struktur? Slro]i pad 

-Posluh le kar bil. zavedali so 
se. da lanko le z znanjem uspedno 
vodimo orgarizaci|o. znanie pa 
lahko ohranjamo in razvijamo le s 
pnmerno lehnologijo. Kl|ub raz- 
nim nalozbam. tudi velikim (Je- 
klarna 2). |e za naSe potrebe na- 
menjega dovoli denarja " 

' KOo so bill pravzaprav pi- 
onini pn uvaianju radunalniStva? 

"Ze na samem zadetku smo 
imeti lasten razgiedan kader. od 
katerega je nekai l|udl pozneje 
preslo k iniertradu. pomagali pa 
so nam tudi strokovniaki z inStitu- 
ta Jd2et Stefan, ekonomske takul- 
tete in Se nekatenh organizaci|. Iz 
naSIh vrst je izSel tudi Egon Za- 
kraisek. ki je Sludentsko prakso 
opravil na naSem radunalniku. da- 


nes pa uspesno dela v Ameriki 
- te Ob prvem koraku ste 
odiodlli za IBM .. 

-Najprei nai poudan 




ved ROtrebujeS l|udi. m ker |i Iju- 
dje ne padejo udeni z neba. jih 
moraS Soiati Intertrade kot za- 
stopnik IBM in sam IBM pa imala 
zelo razvito mre2o Sol. Ena od 
takSnih Sol le bNzj nas, v Radov- 
Ijlcl.ln pokrIvavsoJugosiaviio Ze 
tedai, ko smo najemali prvi stroj. 
je bilo Solanje orgamzlrano in to 
{e bil glavni razlog. da smo se 
odiodlli za IBM. Oruge v ' 


lo dobra 


r. DEC. s 


podrodju Izobrazevanja sibkejSe. 
Va2na ie seveda tudi razvita ser- 
visna mreia. sa| si 2:elezarna ne 
more privosdili. da bi bil radunal- 
nik dneve in tedne pokvarjen. 

Eden od argumentov je tudi 
deistvo, da celo Iskra Delta za 
svoie potrebe uporablia racunal- 
nik IZ druiine IBM In da kupuje Se 
enega. Se zmogl|ive|sega. deprav 
V jugoslovanskem prostoru pro- 
pagira svoie radunalnike. Danes 

pn IBM. saj so teiave z zdruZIji- 
vostio prevelike. Celo teda|. ko 


preSh s 


la 360 ni 


sislem 370, 303t. 
spreminiali programe. vsakrSna 
druga zdruzijivost pa ostaja boi| 
ali manj na papirju. Kljub vsemu 


n|o nekatera jam: 


- Kaksna |e bila vaSa politika 
pri obnavijanju opreme? 

-Nekoc smo bodili po razlldmh 
poteh. Vedkrat smo zelo dolgo da- 
kali In delali s starim radunalnl- 
kom, nato pa smo zamenjall ves 
sistem. Danes se tega rate loteva- 
mo postopoma, ker je lo tlnandro 
laije, bolje za ljudi in primerneje 
tudi zaradi pridoblvanja dovo- 
Ijenj. Uvozna dovoljenja so vpra- 
San^e zase, saj nanje zelo dolgo 
dakaS, oditno pa se odgovornl ne 
zavedajo. kaklre stroSke in Sko- 
do nam to povzroda.- 

Pri velikih sistemin |e pro- 
gramska oprema veOno nekaikrat 
vainejSa od strojne. Kollko ste le 
kuplli in kollko je piSete samio 

"Morali so ubrati srednjo pot. 
Nekaj je Olio ireba vsekakor kupl- 
ti. prav tu pa na naSem trgu zeva 
naivedja luknja - ni domade pro- 
gramske hiSe, ki bi ponujala pro- 
gramske pakete, uporabne na dim 
ved podrodjih m dostopne tudi po 


- All je na aotfverskem po- 
drodju pri vaa zadnje daae kaj 

■Oa. Nadrtujemo uvedbo ek- 


spertnega sistema Naiprej si na- 
meravamo pridobiti novo znanje. 
Oa ne bi zaostajaii tako. kot smo 
nekod zeostaiali s hardverom 
Prav znanje pa le Oosegl|ivo tudi 
na domadih tieh. Znaclen je pri- 
mer 1. 1 Sarz. PotreOuiemo speci- 
allziranega metalurga. ki glede rta 
Kemidno anallzo klasificira Sarze. 
polnitve Ker ^elezarna dela 24 ur 
na dan. mora tak strokovniak de- 
latl V treh izmensh. VpraSanje bi 
zlahka reSili z eKspenmm sisle- 
mom, saj navzodnost ali odsot- 
nosl sirokovniaka potem ne bi bi- 
|a ved vaina. To pa seveda ni edi- 
na mo2na uporaba ekspertnih si- 
stemov. 6as bo pokazal Se druge 
In V ^elezarni ne bomo slepi 

- Na Zahodu so k razmahu ra- 
dunalniSke lehnologije veliko 
prispevali osebnl radunalnlkl. 
Sodobnl managerji skoraj ne mo- 
rejo ved shajall brez znanlh >pi- 
sljev. Kako pa pri vas? 

■Osebni radunalmki naZanoOu 

k tei kategoriji V zadnji polovici 
lela smo preskuSali sistem Hero 
ki ga na naSem trgu ponuja tjub- 
Ijanska Metalka. Opraviti imamo z 
vrsto osebnih radunalnikov. ki jih 
le mogode neposredno povezati z 
vellkimi sistemi - to smo ie pre- 
skuslli. Softversko so podobni ra- 
dunalnikom IMB PC. vendar smo 
zdruiljivost teiko pnmeriali. ker 
samI pad nimamo nobenega IBM 
PC - za naSe razmere so Se pre- 

- Kalerim ljudem nameravate 
priskrbell otebne radunalnike? 

-Na poOrodju lehnologiie stro- 
kovniakom iz raziskovalne sluibe. 
naprej sluibi tennidne kontrole. ki 
mora zasledovati proizvodnio. 
ugotavljati napake in odmiKe. ra- 
ziskovati nova jekia. niihove fizi- 
Kalne in tennidne lastnosti Treija 
veia le raziskava Irga. ki potrebuie 
podatke iz vsakOanie prakse. de 
node oOlikovati kratkorodne in 
dolgorodne nadrte Interesentov 
je Se ved. vender bomo skuSali 
uvajati oseOne radunalnike po 
pravkar opisanem vrstnem redu.- 

— Kaj pa programl za tovrstne 
radunalnike. razne uspeSnIce. 
kol so recimo Lotusov 1-2-3. 
WordStar. dBase II7 

•Vsekakor bomo kupili tudi ne- 
kai programov. ki so napisani za 
pislje in kompatibilneze Pazili pa 
bomo. da bodo posamezne slui- 
be doblie res tisie programe, ki jin 
potrebujejo. 0 nakupu ie tedejo 
resni pogovori in zato smemo pri- 
dakovati, da bomo oseOne radu- 
nalnike kmaig dobiii - za di- 


52 


ZNANSTVENA FANTASTIKA, 


Drugsk 

nopismenost 



-drvga nee'smenost- ulegnila 
ogro2ili oDstoj OruiOe. 

Paziskai/e so trajale ves mesec. 
PorabiU so veliko sfro/n/h in eio- 
veSkifi delovnih ur. In mad drugim 
so ugotovili. da itevilo progra- 
merjev. ki podlegajo dapresiji, ie 
nekaj £asa poias; raste. Temu po- 
javv ni prai nihie posveial pozor- 
nosti. Zato so idaj skrbno testirali 
nekaj skupin programerjev, 2/asfi 
mladih. In odkrili so. da sa med 
njimi Siri nekakSna (eori;a o brez- 
ciljnosli uCenja programiranja. 
Teorija se je Sinia ustno. neorga- 
nizirano. Morali so brz poiskali 
vzrok tegapojava. 

ZaCelo se je prekopavanje ie 
dayno ianemarjenih gradiv. pove- 
zanih s starejSimi modeli raiunal- 
nikov. Prodirali so ^se globlje v 
preleklosi in nazadnje priSli do 
zadnje belrline 20. stoletja. Skoraj 
so ie izgubili upanje, da bodo kaj 
odkrili. saj praviaprav niso mil ve- 
deli, kaj pravzaprav lidajo. PaSi- 

den navdih ah gemalna domishca. 
Pai pa so se na iasiomh pojai/lja- 
Ie od easa do tasa lammive mish. 
Skraja niso bile sumijive. npr. -lie 
je program nekonsien. je opera- 
ben 2a dokumenlacijo-. Ah: -Ce 
reSujei problem 2 n enaibami. bo 
n -I- I Se vedno nernsnjita.- Slavki 
so zveneli kot nekakSm absolutni 
zakoni. Bilo je jasno. da so pove- 
zani s progfsm/fsn/em, vendar je 
bilo nekalere razumeti tudi v dru- 
gaCnam pomenu. 

-6e nekaj more kremti navzgor. 
potem bo krenilo navzgor...- 

polem si nekaj spregledal...- - 
• Verjetnosl. ease bo nekaj dobro 
iileklo. je V obratnem sorazmerju 
z ieljo. da se bo to dobro izle- 
klo. ..- - -Ce se nekaj dobro zat- 
ne. se bo koniaio siaOo. ie pa se 
zaine slabo. se bo koniaio Se 
slabSe...- - -Negativna priiako- 
vanja dajo negativne rezullale. 
pozitivna priiakovanjB dajo nega- 
tivne rezoltale. ..- 

Hekaieri slavki niso bili dvoom- 
ni. vender niso zveneii prav nii 
bolj obrabnjjoie: -Ce je kak pro- 
gram korislen. ga je Iraba zame- 
njati. Vsak program, ki dela. je 
namrei ie zaslarel ...- 

Raziskovaina skupina je nazad- 
nja poroCala svelu. NaSla je pojas- 
niio nenavadnega pojava . . . Ne- 
kaleri programerji. ki so jib Ime- 
novah -artieologe-. kerso pretre- 
sali stare programe. so rried de- 
lom naieieii tudi ne lakSne stavke 
- in kopirali so jib 2a osebne zbir- 
ke. jib zamenjavali med seboj . . . 
Takoseje pojavila nekakSna pod- 
zemna hteratura. ki se je Sirila 
med ljudmi in razkrojevaino vpli- 
vala na nekalere. Posledica: od- 
por do raiunalniStva in rest -dro- 
ge nepismenosr/-, 

Svet je po razpravi o strokov- 
nem poroiilu sklenil. da je ireba 
izbrtsali iz pomnilnikov k’sa gradi- 
va. V katerib se pojavljajo tovrstni 
slavki. Ni pa naroiii. naj uniiijo 
ludi vse knjige. ki so vsebovale 
podobne misli - knjig lako ah ta- 
ke ie dolgo ni nihie vei bral. 


rocEiizii 


CIRIL KRASEVEC 


PROtiRAMIRAS’Ji. M ('Slid 
.'.\loii.i I 111! King Urian 


1 luhlgin.i 


E ureka! HI technology. Vzkii- 
kl zadovoijstva spremliajo 
izid knilge. kl za normaino 
zalozniitvo niti ni dogodek po- 
sebne vrste. Poseben dogodek pa 
je V naiih razmerah, kjer tovrsine 
knjige nastajaio takrat, ko se v 
svetu za opisovano tehnologijo 
zanimajo same $e serviserji. 

Knjlga Programlranje M 6800 
sploh ni nova. PrI zaloZbi Addl- 
son-Wesley ie Iz$la2e leta 1963. V 
kataloge je prlSIa (za MotorollnirnI 
priroeniki) kot ena prvih knjig o 
programlraniu Sestnajstbitnika. 
Se danes, ko so mikroprocesorii 
6B00 prcSIl 2e v Siroko rabo in je 
knjig na to temo ie na kupe, pa se 
ie drii etiketa ene boIjSih knjig za 
spoznavanje in uoenje programi- 
ranja mikroprocesorjev nove ge- 

Avtorja sta vsebino knjige na- 
slonlla samo na programsko plat. 
Slrojno ozadje sla pustila popol- 

trebnem morlia ubogih progra- 
merjev. Ubogi programarii pa si 
Ob kn|lgi lahko privoitijo, odvis- 
no od ubogostl. dvote. NajrevnejSi 
se lahko nau6ijo programirati na 
slrojnem nivoju. ne da bi prej poz- 
nali katerikoli mikroprocesor. Bo- 
gati z znanjenn si lahko prlvo$£ljO 
prav encstaven prehod od pro- 
gramiranja enega procesorja do 
programiranja drugega. 

Knjlga je razdeljena na osem 
poglavij. V prvem lahko Oralec po 
uvodnih besedah prebere o polo- 
Zaisko neodvisnem kodu, o pro- 
gramskem orodiuza razhroSfieva- 
nje, kl ga mikroprocesor ponuja 
2s kar V naboru svo|lh ukazov, o 
podporl, ki jo daje mikroprocesor 
viSjIm programsklm jezikom In 
operaeijskim sistemom. Na koncu 
le kratek opis drugih mikroproce- 
sorjev Iz serlje 68000 (68010, 
68020). Poglavia v nadaljevanju 
na enostaven oa6in in s primeri 
opisujejo tehnologijo programira- 
nia in ukazs, ki so nam na vol|o. 
Teme so: Zbirnikova skladnja In 
naslovni naiini, Premikanje in pri- 
merjanje podatkov, Skladi in pod- 
programi, Aritmetika. LogiSne 
operacije in Obravnavanje izjem. 
V zadnjem poglav|u je konkreten 
primer pisanja v zOirniku. Takoi 
po predelanem materialu v kn|lgl 
SI lahko braiec. kl 2e Ima raCunal- 

nik z vdelanim mikroprocesorjem 
M 68000, prepiia monitorskl pro- 
gram. Program mu bo §e kako 
pnSel prav pri raziskovaniu prvih 
programov. kl ]ih bo pisal skupa) s 
hroSdi. 

Pri vpraSanju. all kupiti knjigo 
all ne. se nlti ne ka2e predolgo 
zadr2evati. Logika je prav eno- 
stavna. Ce hoOete kot programerjl 



potem se je treba naslonltl na 
Sestnaistbitne racunainike. 6e ie 
Imate knjigo o programiranju v 
kakSnem drugem lezlku, ste v 
znanje vlo2ill 2e toiiko denaria. da 
vam za domado knjigo gotovo ne 
bo zmanjkalo dobre volje. sa| |e v 
primerjavi z vaio prvo prav smeS- 
no poceni. Vsekakor pa apel 
vsem, kl jih tematika knjige zanl- 
ma: kupite jo. dokler sovraznik ne 
pokupi vseh preostalih izvodovi 
Programlranje M 68000 je IzSio 
zenkrat samo v slovenSiini rn sta- 
ne 1S00 din. 


,\1 I BAHA. \R0CK I'O 
('•llMf!.. .ena cnc kawte 
VVli din /vinzoik SUA S..ti 


JONAS ZnidarSiC 


A ll Baba je prva jugoslovan- 
ska arkadna igra. kl nlti ma- 
le ne zaostaja za povpreeno 
angleSko Igro. Scenarij je pre- 
prost. a zato Izvlren In naS. bal- 
kanskl (kar je prav gotovo hvale- 
vredno). Postavijeni ste v viogo 
po$tenjaka All Babe, kl reSuje za- 
klade pred pohlepno tolpo razOoj- 
nlkov. Razbojnikl pod vodstvom 
groznega Harambaie nosijo vre- 
£e denarja v svoje skrivall£6e. po- 
gumni All Baba pa jih med potjo 
prestreza. To je bolj all manj vse, 
a za Igro s solldno grafiko In hl- 
trim, tekoCim premikanjem figuric 
je to popolnoma dovolj. 

Izvedba programs je na zavidlji- 
vl ravni. Napisan je v Cistern stroj- 
nem jeziku, (Igurice se premikajo 
gladko, med igro ves Cas igra 
glasba (ki jo lahko po 2eljl izklopl- 
mo), te2av s spectrumovimi atri- 
buti skoraj ni opaziti. Grafika nl 
najboijsa, saj si pri najboljCI voljl 
ne znam predstavijati, kaj pome- 
nljo posamezne figurice. No. na 
sreCo je dovolj vedetl, da je All 
Baba bel, groznl HarambaSa pa 
rdei. HarambaSe se je dobro izo- 
glbatl, drugl razbojnikl pa niso 
nevarni in jih je treba le lovlti. 
TIpke za Igranje je mogoCe proslo 
definiratl, tako da Igro preprosto 


priredimo za igranje z igraino pa- 
llco s Protekovlm all Sinclairjevim 
vmesnikom. Z najbolj razSIrjenIm 
Kempstonovim vmesnikom pro- 
gram na 2alost ne deluje. kar je 
edina vellka pomanjkijivost. Po- 
sebna zanimivost je mo2nost re- 
setlranja ra£unalnlka. tako da 
nam ga ni treba Izklapljatl. ko si 
za2ellmo kake druge Igre. 

Izdajatelj kasete (gramofonska 
hiCa SUZY) se |e potrudii. da je za 
jugoslovanski trg pripravil Ove 
verzi|i, Slovensko in hrvaSko. Pre- 
vedena nIso le spremna navodlla. 
temveC tudi sporoCiia v samem 
programu (KONEC IGRE ild.). Ze- 
lo premiSljena In pogumna pote- 
za, Ce vemo. koliko te2av je z dvoj- 
no izdajo. Jezikovno razsodiSCe 
pa bo najbri (upraviCeno) spet za- 
sedalo. saj v spremni knii2ici mr- 
goli sh-slovenskih umotvorov. 
Res Ckoda, da se ob vsem trudu z 
Izdaio nihCe ne spomni najti kake- 
ga Slovenes in ne -Slovenca-, ki 
bi zadevo ustrezno prevedel. Sr- 
bohrvaCka izdaja je seveda ne- 
oporeCna. 

Avtor programs je Mario Man- 
diC Iz Osijeka in je z njim odnesel 
prvo nagrado (v razredu iger) na 
letoSnjem nateCaju. kl so ga na 
pobudo Mojega mikra razpisale 
Stir! vodiine jugoslovanske mikro- 
raCunalnlSke revije. Upamo, da se 
All Babe ne bodo polastili pirati m 
da se bo na naSem trgu pojavilo 
Ce veC arkadnih iger. 

Na drug! stram kasete je posne- 
la strateSka igra z naslovom VE- 
SOUSKA ZGODBA. V prilozeni 
knjiilci sicer piCe. da je to strate- 
Sko-arkadna igra, vender arkad- 
nega dela v njej nikakor ni mogo- 
Ce najti. 

Igra je skrajno nezanimiva, s 
slabim in neizvirnim scenarijem, 
slabo izvedena (beri; skoraj v ce- 
loti napisana v basicu), brez grafi- 
ke. 0 vsebini se ne splaCa izgub- 
Ijatl besed, povejmo le, da gre za 
potovanje od planets do planets, 
nakupovanje oro2ja itd. Tudi ta 
program je preveden v slovenSCI- 
no in tudi obICajnih cvetk (npr. 



-...Planet lahko riapadnete tek 
kadar je. ..-) ne man|ka. 

Vesoijska zgodba kvan dober 
vtis, kl ga puCCa Ali Baba Boiie bi 
bilo. Ce bl bil Ah Baba posnel na 
obeh straneh kasete, kar bi goto- 
vo zmanjCalo odstotek rekiamira- 


MATEJ GASPER|6 



Cilj Igre le zelo preprost. Qlavm 
junak SreCko mora svo|0 dru2ino 
pripeliati na morje in tarn preZiveti 
petnajsidni. To pa(kot vzivtienjui 
ni tako preprosto. Te2ave. s kate- 
nml se sreCuiemo. so povsem 
vsakdanje. Naiia2e jih ooste pre- 
brodlli. Ce se popolnoma vzivite v 
oseOo SreCka. Ce. na primer 
Srecka grudi iskola. samo odide- 
te V kuhinjo, odprete htadilnik m 
pOieste hrano. Podgani. ki se 
sprehaja po podstreSju. nasiavite 
mICoiovko in Ce to ni dovoli, spu- 
stite nad njo Se maCko. 


Vse glavne lokacije v ign so 
opremljene z lepimi skoraj po> 
ekrana vehkimi nsbami. ki dopol- 
njujeio opIs lokacije. Ekran je raz- 
deljen na dva dela. ki sta loCena s 
Crto- Na njei se izpisuje tekoCi 
dan. datum in ura. Siike se pnka- 
zujeio na zgornjem delu ekrana m 
se (tako kot pn HOBBITUi pomi- 
kajo navzgor. Na tern prostoru se 
izpisu|e|o sporoCila Drtigi dei 
ekrana pa le namenjen vnaCanju 
naSih ukazov in izpisovanju more- 
bitnih komentarjev 
Ukaze vnaSamo lahko posa- 
mezno all po veC naenkrat in to 
tako. da jih povezemo z vezmkom 
IN. Ce pride do pomote. lahko bn- 
Semo posameznoCrko celobesa- 


54 


do all pa kar vso vrstico naenkrat. 
Slovar menOa oPsega ve£ kot 300 
based, deprav jih je v navodillh 
nastetih Is okoli 30. 

Nekoliko nerodno je. ker mora- 
mo vtipkavati cele besade in celo 
pridevnike. npr.: POBERI CRNI 
KUUC. Poleg tega moramo v be- 
sedah vtipkavati tudi iumnike, ki 
|ifi dobimo s kombinacijo CAPS 
SHiFT 4- s, z in )( za S, I in i. 
Verjelno se Doste vpra$ali. zakaj 
le namesto c treba vtipkali x. Pre- 
proslozalo, kerie tudi vslovenski 
verziji postavijen na c mehki i 
(???). 

Premikamo se z ukazom POJDi 
NAPREJ, NAZAJ. LEVO, DESNO. 
Lattko tudi lebemo all pa se calo 
uozimo z avtom (ob danainji ceni 
bencina verjetno zeio maio). Ven- 
dar pa je treba paziti tudi na ener- 
gijb. Ce tedemp, aii nosimo veiiko 
predmetov. energija kopni hitreje. 
kot be hodimo. 

Vdeianih le tudi rekaj posebnih 
ukazov. S STEJ DENAR izvemo, 
koliko derarja imamo, z GLEJ pa 
lahko ponovno pogledamp sllko 
in preberemo opis lokacije. Pplp- 
2ai iabko posnamemo na Irak in 
drugib nadaijuiemo s posnete pp- 
ziciie. 

Zeio pomemben ukaz je tudi 
PAVZA, ki ustavi vse dogaianje. 
To je potrebno zato, Ker se igra 
odviia V realnem basu (REAL Ti- 
UE). To pomeni. da del dogajanja 
poteka neodvisno od tega, aii mi 
kaj pobnemo all ne. 

Navodila. ki so priiozena Igri, so 
sicer precei poman|kl|iva. Manj- 
kajo predvsem slovar vseh besed 
(od 300 f>h je naStetIh samo 30). 
razlage komentarjev, pa tudi kon- 
laktiranje z osebami |e razloZeno 
precei povrsno. Tudi prevodi so 
marsikie take slabl. da zbodejo v 
obi be laika. Kljub vsemu pa nam 
navodila dajo osnovno intormaci- 
|0 o ukazih m njihovem vnabanju, 
zato jin je vredno skrbno prebratl, 
preden se lotimo igranja. 

Ko se naposled spustimo v 
avanturo. se je najbolje maio raz- 
gledatl po okolici In si narisati 
zemlievid biiZnjih sob. Ko pa bo- 
ste nekaikrat umrii od lakote. lah- 
ko zabnete zares. 

Nekaj zabetnih navodll. UjameS 
mabko. MIbolovko dobib v otrolki 
sobi v Oman, ki jo odkieneb s klju- 
bern iz hladilnika. V hladilniku do- 
bib tudi hrano. Z mabkb in mibo- 
lovko prislllb podgano na pod- 
slrebje, da spusti kljub od vhodnih 
vrat. Silro od seta, ki se skriva za 
sllko, dobib V kuhinji pod kozar- 
cem in podstavkom. V sefu dobiS 
hranllno knjizico. Banka je naprej 
in levo od vhodnih vrat. Tudi v 
kleti se sknva marsikaj. Pazite pa, 
da ne padete skozi kako okno. pa 
tudi kopalk iz sefa raje ne iemijite. 

Avanturo VR 06 E POCITNICE 
lahko ocenimo kot enega boljbih 
lugoslovanskih programov in 
kljub neresnemu prevodu v slo- 
venbbino upamo, da ne bo proble- 
ma z igranjem. 



ii>MMOIX)Kh l;0 Avior- 
jii: l.iUija Popo\'ic in Momir 
Popi'vib, Izbid V samozald^hi 


V zadnji poplavi rabunalnl- 
bkih knjig je kar maio prl- 
manjkovalo literature za 
oommodore, Avtorji so naskobili 
ubogi spectrum In napisali marsi- 
katero dobro knjigo. Pri nas je 
bilo najboljbe btivo za lastnike 
commodorjev sarija knjig angle- 
bke zaloibe Granada, ki je v izvlr- 
niku Izbia tudi pri Mladinski knjigl. 

Domabih knjig za commodore 
je bislveno manj kot za spectri 
Pa tudi njihova vsebina je boi 
splobne rarave all pa obravnava 
kakian prpgramski jazik. Prazni- 
no na tern podrobju uspabno za- 
polnuje knjlga avtorjev, ki sodelu- 
jeta pri ustvaganju beograjske ra- 
bun.alnibke revije Svet kompiule- 
ra, Lidije in Momira Popovic. Ze 
naslov knjige pove, da gre za ot>- 
delavo perifernih enol popularne- 
ga commodorja. Avtorja se omeji- 
ta na opisovanje mobnosti pove- 
zave rabunalnika z zunanjim sve- 
tom, Najprej pogledata. kaj je 
mobno prikijubiti na rabunalnik in 
kam, Obdelata delo s kasetoto- 
nom, delo z disketno enoto In ra- 
zlibniml vrstami datotek. Ukvarja- 
ta se s strukturo zapisa na kaseto 
in na disk ter svelujeta pri izbiri 
tiskalnika In nabinu pnkijubitve 
na rabunalnik. V knjigi nafdeta 
prostor tudi za program za delo z 
bazami podatkov in kratka navo- 
dila za delo s programom Super- 

Lastnik commodorja bo iz knji- 
ge v srbskem jeziku nabel podat- 
ke za tisto, kar mu prirobniki za 
posamezne zunanje enote niso 
ponudili all pa so bile stvan pre- 
slabo razlobene. S knjigo Com- 
modore i/o se bo lahko spopadel 
2 datolekami in odril mobnosti 
svojega rabunalnika zunaj ot>- 
mobja basiea, nsanja in pisanja 
po ekranu In streljanja mar- 
soveev. 

Knjigo priporobamo vsem ti- 
stim, ki zelijo uporabiti svoj com- 
modore za shranjevanje In ureja- 
nje podatkov. Priporobamo pa jo 
tudi vsem listim, ki imajo program 
Superbase 64 in ne vedo. kaj bi z 
njim. Marsikdo pa bo kupil knjigo 
samo zato, da bo lahko rezultate 
iz Superbase 64 izpisal na maio 
boljbem matribnemtiskalmku. Tu- 
di takbna navodila bo nabel v 
knjigi. 




ZX spectrum irt spret- 
ne roke so dovolj, da 
si pripravite 150 ra- 
zlicnili jedi. Racunal- 
nik vam bo pomagal 
pri Izbiri in vas ob- 
ve§6al o energijski 
vrednosti obrokov. 
Skrbel bo za pravilno 
izbran jedilnik in vo- 
dil seznam 2ivil, ki jih 
imate v shrambi 


Program Moja gospodirtjska pomodnica bi bil lahko most 
med generaeijami: zdruiil bo lisle, ki ie kuhajo, a se ie ne 
spoznajo na raSunainik, in lisle, ki ie obviadajo rabunalnik, 
s kuhalnico pa se doslej Se niso dodobra seznanih. 

Katja Kmet 


Centraini zavod 
za napredek 
gospodinjstva 

in 

Radio Student 

predstavljata program In knjigo z naslovom 


noces, SI to kaseto kupi za lakrat. ko si boS kuhai sam. 

2ena mozu v knjigami 
Odkar moja iena uporablja rabunalnik v kuharske namene. 
imava jaz in moj sin ob rabunalniku mir Ija do poznih veber- 


55 


IGRE 



E, T, U, 0 - LEVO, W, R. V, I, P - 
DESNO, Z-M - skok, 1 - V NUJ- 
NIH PRIMERIH. 

Kaj sll$lm7l Otroiki jok. Pozabi- 
II smo na Herbaria, ki ie vebno ni 
naael svojih starSev. Pomagajmo 


V tretjem nadstropju polSii 
kl|u£ In odpri £katio, na katerl si 
stal V zabetku igre. Na zgornji pa- 
nel seen medvedek. Medvedki 
obozujejo med. VzemI medvedka 

Igraj Invaders. Pojdl v bazar In 

pl$tolo In jo napolnl. Zda{ te svln- 
ienl vojaki na morajo veb prestra- 
Sltl. V trdnjavl pobari zastavico In 
s pomodjo prijateljice odplavaj na 
otok. Napolnl fra£o, usposobi 
2epno svetilko In poidl raziskovat 
famaena prostore. VzerrI brko A 
In eokolado ter se potdl na iportni 
oddelek igral blagajnlka. Stopl na 
opeko, Ce ml$ll$, da $l premajhan. 


Skoil na vrv, splezai do vrba In 
boS dobii bombo. PiaSaj 10 penl- 
)ev vstopnine, politi H vtigaino 
vrvico In napolnl top. Pojdl igrat 
tenis V sobo z rokavico. Za zaveso 
je vellka skrivnosl ... In z neba se 
usujejo tvoje te2ko prlsIuZene lut- 
ke Izieleja. Zdaj si dobll povrabllo 
za vse pretofene solze. 


2a nespretne je tu £e zdravllo: 
POKE za neskontno ilvljenj. Pra- 


vlj kasato na zadeiek m zabm na- 
lagati program. Ko se na zaslonu 
izpISa -VATROSLAV-.. ustavi Ka- 
satofon. Izkiopi in spat vklopi ra- 
bunalnlk, potem pa vtipkaj in po- 
2eni naslednji program: 

10 CLEAR 65635 

20 RESTORE 80' LET 

checksum=0 

30 FOR n=65200 TO 6S53S 
40 READ a 

50 IF a<0 THEN GO TO110 
60 LET checksum = checksum - 
a: POKE n.a 
70 NEXT n 

80 DATA 221 . 33, 0, 64, 17, 82, 190 
62. 225. SS. 205 

90 DATA 86. 5. 243. 62. 48. 50. 213. 
20. 195. 048.91 
100 DATA - 2315 
110 IF chacksum=ABS(a) THEN 
PRINT -O.K. PRITISNl ENTER ZA 
zaOetek vCitavanja in POZE- 
NI KASETOFON-: PAUSE . RAN- 
DOMIZE USR 65200 120 PRINT 
-NAPAKA PRI PREPISOVANJU 
STAVKA DATA-: STOP 


LEON GRABENSEK 

miloSranCiC 


V programskI hlSI MIkro-Gen 
DtrocI odra8£ajo.. DojenCek 
Herbert, kl seje v IgrI Every- 
one's a Wally ie plazll po tleh, je 
shodil. Za nagrado sia ga mamica 
Wilma in obka Wally popeijala na 
razprodajo v veleblagovnicl. Ker 
je Herbert pa£ Herbert (£eprav je 
shodil), je moral nekaj u£pl£itl: iZ- 
gubil se je. Marne In oeka nlkjer 
ve£, lgra£e ga obstreljujejo s so- 
vraZnlrri pogledi In vse bolj mu 

Tvoja naloga je. da Herberta 
pripaljeS k siar£ema. kl ga £akata 
na oddeiku -Izgobljeno In naj- 


Igra se za£ne ob enih popoldne. 
ko je Herbert na oddeiku z lgra£a- 
mi. Veleblagovnica sa zapre ob 
pol £estih. Na voljo imaS Stiri ure 
In pol. da prIpeljeS Herberta k 
sler£ema (upo£tevatl moraS. da se 
igra dogaia v realnem £asu). 

Herbert's Dummy Run ]e grali£- 
na pustolov££ina, za katero potre- 
bujeS zelo Izurjene prsie in vellko 
logl£nega skiepanja. Koi v zad- 


njlh dveh MIkro-Cenovlh Igrah so 
tudi V Herberta vkljuEIII precej ar- 
kadnlh Iger. Eno izmed sob lahko 
prehodimo samo z ru£enjem zidu 
(a la Wall) ' £e se tl posredl. te 
prijazna roka potrepija po glavl in 
rokavica, vzidana v opeko, pade 
na tia. Ker si Se majhen, lahko 
nosIS le dva predmeta hkrati. To 
precej oteSI igro. Opozorlti je tre- 
ba Se na to. da je vsak predmet 
uporaben le enkrat (klju£ samo za 
eno Skatlo, pIStola samo za voja- 
ke...) in da ni varno vstopatl v 
dvigalo v tlstem nadstropju. kjer 
ga ni (lahko pa vseeno poskusIS - 
zgodi se nekaj zanimivega). 

Na vrhu zaslona vidiS predmeta, 
kl ju tisti hip nosii. In tri solze. ki 
ponazarjajo iivijenja. Ob dotiku z 
razll£nlml predmet! te poslane 
sirah In solz kmalu ne moreS ve£ 
zaditevatl (izgubljaS energljo). 
Nekaj krajbv je lako straSnih. da 
takoj IzgublS Sivljenje. Potolaiijo 
te lahko le slaSOice, kl li povrnejo 
del energlje. Tvoj uspeh prl iska- 
nju starSev ponazarjajo lutke iz 
ieleja. Igra je resda podobna 
prejSnjlm Wallyjem. vendar so v 
nja] bolje uredill problem z atrlbu- 
tl, povrh tega pa ima najved razliC- 
nlh tipov okoija in SKratov 
(sprites). 

Igra vsebuje 30 zaslonov In dels 
s Kempstonovim in SInclairovim 
vmesnikom. l^e igraS s tlpkovnl- 
Cb, uporabljaj naslednje tipke: 0, 





ftRT JAKHEL 



The Way of the 
ExpIoclin0 Fist 

Tip; simulacija 

RaCunalnlk: spectrum 48 K, commodore 64, amstrad CPC 464 
Format; kaseia 

Cana; 6.95 (spectrum), 9,95 furrta 

Zalotnlk: Melbourne House. Castle Yard House Castle Yard 
Ricnmond. TW10 6TF 
Povietek: Kdor nima v glavl, Ima v pesteh. 

Oeena; 5JS 



k 




V zadnjih dneh seplembra |e 
bilo videll mnogo novlh 
programov. Najhitreje (gle- 
de na oglase v angl^kem 6 mo- 
pisiu) se je do nas prebiia Melbo- 
urnova igra The Way of the Explo- 
ding Fist, Pot eksplozivne pesti. 
Raznesla se je rovica o iudovi- 
tem pretepalkem programu, kl 
puiCa Kung Fu v ledeno hladnl 
send. Stvar je bilo treba videtl' 

1 ideja: vaja dels mojatra, s Ire- 
ningom se je treba povzpetl od 
za6etnika do vrhuncev borilne 
vetdne. To zamisel spremlja 
ustrezna atmoslera; metuzaiem- 
ski svebeniki. tempiji, bozanstva 
in podobnetradiclonalrepodrob- 

2. izvedOa: 2e od Hobbita si pn- 
zadeva Melbourne House pokaza- 
tl daiei najboljto grafiko. Tako je 
tudi pri novi igri. OOe flguri. ti in 
nasprotnik. sta mehkogibijivi, na- 
tanSno IzrlsanI In hitri. Zvok je v 
skladu s situacljo. Resda ni slitatl 
srhljlvih krikov, je pa poino stoka- 
nja In pokanja kosti. Na spodnji 
polovici zaslona sta oba tekmo- 
vaica. na zgornji tretjinl je poino 
Stevilk. Levo zgoraj se kale tvoi 
rezultat. malce desno se odtteva 
6as. namenjen boju. Na skrajnem 
desnem koncu je videti nasprotni- 
kov rezultat (uporabno te. kadar 



sprotnik prej zbere obe toCki. Ker 
ima£ le eno iivl|en|e (realistiino. 
kar se da), je treba zaieti znova. 

Ce si imel sredo m si nssprotnika 
polotil, pride ie eden, potem pa 
napredujeS ns naslednjo stopnjo. 
Najpe) si zadetnik (•novice>|. na- 
10 zlagoma dobivaS prvi, orugi itd. 
mo|strski pas (dan). Sam sem pri- 
lezel do petega od desetih danov. 

3. Praksa: ko se igra naloli, vi- 
diS dsmonsiraci|o. Pametno le. da 
najprej pntisneS 'O* m ENTER. 
Zda] lahko izbirat med spremmia- 
njem komandmh tipk in vklaplia- I 



Moj mikro 57 



IGRE, 



GOflAN PAVLETlC 






lahek pier zverem. Naplii torej Un- 
do parachute, padalo Bo pop’ualflo 
in padel boS ra zemljo. Potui Oalje 
navzhod Pobensrebrnik (stiver co- 
in). Prek mostlia pndeS na glavri 
Irg. Pojdi na sever, vzemi lonec in 
koZuh. Obleci koZuh, o loncu kaj 
veC kasneje. Mazaj na trg, od lam pa 
na vzhod in gor v stolp. Vzemi pri- 
rodnlk. VidiS ludi usiavijero uro - 
da lahko uporabiS Start clock, po- 
irebuieS small key (kljuCek) Tega 
zal nisem naSel na karti. Zdaj pa 
razaj na trg in na |ug v hodrlk. Ker 
nosIS koZuh. znak visoke druZOe. le 
sIraZar vljudno pozdravi (druga£e 
pa ti prekrIZa pot. le poskusM). duZ- 
no je Palace Quad, Od tod na vzhod 
se Zinjo viseii vrtovi. kjer v zraku 
lebdi Orka -W-. TakZnIh firk je naiti 
§e nekai (-A... -L-, -T-). Verietno 
sestavljato kakSno kl|u£no besedo. 
ki le V slovarju ni najti - vendar 
dvomim, ka|ti slovar sem izpisal 3 
pregledovaniem programa. Trr rapt- 
sane magiine besede naj bl li za- 
doZiale. Zdaj spel na jug in od lam 
na vzhod. prides do Sivll|e. ki je 
ostala brez Ikanine. Ponudi ji pada- 
lo. Navdulena Ii stisne v rpko bro- 
nast kovarec. Potuj na zahod do 
zahodne dvorane. Od tarn rajprej 
ra iug po bakren novec. pa nazaj v 
dvorano in navzgor h kralju. Ma ste- 
rl ]e napis - rekai o tekmovaniu za 
dediCa kraijssiva. Se dalje proli se- 
vere le zakladrica Na zidu spel re- 
kai piie. vendar za brarie polrebu- 
leS slovar (phrase book). Da se ne 
boS fnucll: rapis ozna£j|e mesto. 
kjer |e kasreje Ireba odiagali zakla- 
de. Na zahodu li{e tz sosedrie sobe 
beta svelloba. verdar ne smeS vslo- 
pill - ne vem. kako to. Od slopnic 
na zahod se pride v prsstolro dvo- 
raho. Kralj zamrmra nekai o vraZiih 
tunslih in ti vrZe zlatnik. Zdai si z 
graSeino opravil (do nadaliniaga) 

Dol po slopnicah. potem pa na za- 


hod skozi kuhlnjo do dvoriica. Dva- 
krat -down-. Na poslaji si, 

Stop! na vzhod od blagaine. Vrzi 
zlatnik V avtomat (Inset gold). DobIZ 
sezorsko vozovnico. Nazai na pe- 
ron. poiakB] na vlak. Potem enter m 
polujeS do plaZe. 

Tam izsiopi, nalo pa na vzhodu 
poberi kleSCe (pliers). Severro od 
poslaje le plaZa, Splendid Beach, ki 
bo zdaj tvoja glavna baza Naiprej 
stopi na zahod do skal In napiSi 
Give pot. V votlini skriti pajek zado- 
volino odhiti prod, tebi pe ie prehod 
odprt. Uporabi kombinaciio W-S-W 
Zdaj SI blizu vulkana. Da ne bom 
preveZ pisal. sl dal|e pomagaj s kar- 
to Pazr premrkanje med hnbi je 
nekam Cudno ureiero. Ko pobereZ 
vse potrebno s lega konca (veriZico. 
ponev in sekiro). se vrni skoz paiko- 
VO lazblno (E-N-E) na plaio. Opazil 

teZavo bova obravnavala kasneje. 

Vzemi sidro (na skalah leZi). na 
jugu pa Ze mod (log). S sekiro na- 
pravi £oln (make canoe) Take bo 
Zlo veliko laZe. pa re po reki. tern- 

Ziezi V Coin (enter boat) in doplui ra 
sevar Aha priporoCI|ivo le vsdno 
nositi s sabo vozovnico. Ko umreZ. 
kar se II na zaCetkj rado zgodi. si 

niZke poslaje Ce rimaZ ne karle re 
denarja. lahko mirno zaCneZ znova 
(Quit, nalo Yes m Ze Yes). 

Zdai Sl V Colnu Pregiejva Inven- 
tar: trije kovanci. sekira. Coin, ogrii- 
ca (prinese tri oOstolkel), ponev, si- 
dro. kleZCe. priroCnik. vozovnica. 
l!:e imaZ Ze kaj veC. loliko bolje. a 
ne orehilevaj preveC. da li ne bo 
Zal. S Colnom prideZ prek Breaking 
Surfa In Oceana do island Waters. 
Na zahodu leZi oloCek. ki bo po- 
member kasneje. Na severu prideZ 
do Dunes, od lam pa na severov- 
zhod do severrega konca drugega 


oloCka. TO poberi zariaveio svetilko 
(rusty lamp) Na zahodu rasie pal- 
ma. Ko splezaZ po njei (up). najdeZ 
zlat koKosov oreh. To pomeni nove 
In odstolke - zdaj imaZ Ze dva za- 
klada 

Spravi se razai v Coin ootem pa 
plui od Deserted Dunes na vzhod 
od Shady Cave. Tam rajdeZ leslev. 
vzami JO. koristna bo za pot Cez re- 
ko (saj se je Ze spomirjaZ'’) Poidi 
navzgor Na pianjavi naideZ tele- 
skop. Deiuje na Kovarce Da ne boZ 
prevaC potroZil nai ti povem Kaj ja 
videti skozenj na zarodu (nekje 

slolpricami. parki m letaliZcem Na- 
zai na trdna tla. sesui teleskop Do- 
biZ laCo. s katero lahko prebereZ 
napis. ki |S v graZCmi - v Kraijevih 
privatnih sobanar. Ce se ti rie da 
hqditi nazai. praberi raja lole -Nje- 
no kraijevsko veiiCanstvo BiaZena 
Margareia le odioCiio da dvaisei 
zakladov zadoZCa za veCmo potreb 
Ceprav ja treba spoZtovati imciati- 
vo- TakZen je maice grob pravod 

kan drZiZ leCo Sprehodi se do stra- 
Zila (scarecrow) PreiZCi ga z exa- 
mine. najdeZ piaZC Oblaci ga Po- 
lam hodi juZno dokler ne DndeZ do 
kriZiZCa (Junction) Od lam je ra 
vzhodu slepa lokaeija z vzigahcami 
Ipoberi'i. na zanodu pa Neat Poad 
in boathook ipoberi'i Zdaj na jug v 
Village Green in na zahod do glav- 

go trgovinic. kupu|eZ pa lahko le v 
lekarni. Give com in dob'l OoZ kar- 
bid Ta bo uporaben za svetilko 
Zdaj Sl - zaenkral - s tern oiokom 

svetilko. vZigalice m Xarbid S Col- 
namoCi svetilko v morje (fill lamp) ^ 


naiboljsi pokazatelj, koliko je Za do 
cilja. Plavale na 100 melrov in nor- 
me a sekurd nl teZko doseCi. 

Nato steal morda najpreprostej- 
Za discipline, sireliania na glinaste 
golobe. Maice le podobna disclplim 
iz Ze znane Igre Summer Games, 
vendar ima izviren peCat. Za strelja- 
nje potrebujete samo tipko za levo- 
desno. paC odvisno od laga, ali me- 
rlie leva ali desno. Ce unICIte vse 
-golobe-. se vam ponudi priloZ- 
nost. da toCke podvoine: sestrsliti 
morale Ze veliko gumijasto raco. kl 
nepriCakovaro in bliskovllo preleti 
zaslon. Kvalifikacijska norma je 
Zaoo toCk In se vam bo kmalu zdela 
smeino nizka 

PaC pa se boste gotovo namuCili 
pri raslednji disciplini, vender jo 
boste z malo treninga nazadnje le 
obviadall. To je znana gimnastiCna 
disciplina skok Cez konja. Pri njej 
vas raCunalnik nagradi z oceraml. 
norma pa je sorazmerno visoka - 
7.10. Zalo nekaj veC besed o tehnlki 
skakanja Ko pritisnele tipko za 
levo-desno. bo tekmovalec sam vzel 
zalel in ko priteCe do odskoCne de- 
sks. pritisrete na tipko za strelianje 
mjotakoi izpustite Teiovadecsebo 
tedaj odgnai v zrak in postal z roka- 
mi na korju. brZ ko se njegov razko- 


hipec prej). hitro prilisnite tipko za 
streljanje, popuslile in nato blisko- 
vlto prillskajte tipki za levo-desno 
oziroma Ze bolje ra obeh nkrati! 
Prislati morale namreC na nogah - 
lahko ludi na giavi - nikakor pa se 

Ko ste obviadall’ to nalogo. si bo- 
sle z lokom in puZCIco v rokah mai- 
ce oddahnili. LokostrelskI lehnikl 
najbrZenebibil kosniti Robin Hood, 
toda raCunalnik zmore vse.. Po- 
zornost najprej posvatlta spodnje- 
mu delu zaslona in Ztevcu, nad kale- 
rim je napis WIND (veter). S tipko za 
streljanje Ztevec usiavlle in preCita- 
te Ztevilko. Recimo, da se je Ztevec 
ustavil pri Zeslici. Zapomnile si | 0 , 
nato pa pozornost usmente v gornji 
desni kol zaslona. Tu se bo kmalu 
pojavlla pomlCna tarCa. TistI hip. ko 
tarCa zdrsne do -semalorske lar- 
Ce-, narisane na lev! (hitrosl vetra - 
WIND - takrat ustreza Zt. 6), prilis- 
nite tipko za streljanje. PuZCIca bo 
poleiela. vendar tipke re izpustite 
lako dolgo, dokler ne bo menlnik v 
gorniem delu zaslona pokazal. da le 
izstreiMnI kol prIbliZno 5 stopini. Ta- 
krat popustite tipko za streljanje In 
Ce je Olio vse v redu In prav, boste 
vknjIZill vsaj 320 (oCk Ce le hitrost 
vetra maniZa (npr. 3), poCakajle. da 
tarCa greide Ze nekaj -korakov- In 


sproZite Zele ledaj. Torej: Cim manj- 
Za je hllrost vetra, pozneje morale 
sproZiti puZCico. Za zadelak v sredi- 
no larCe boste dobill 600 toCk. na 
zaslonu pa vas bo raCunalnik nagra- 
dll Ze z besedo NICE (lepo) - po- 
doOno pri strelianju na glinaste go- 
lobe. Ko vas raCunalnik za sestrelje- 
no raco nagradi s ploskanjem gle- 
dalcev In pohvalo PERFECT (odllC- 
no). Norma za lokostrelsko discipli- 
ne |e natanko 2840 toCk. SreCno in 

Za tekmovalca. kl je preskoCII to 
oviro, nl oddlhe - preselite se na 
velik atletski stadion. Na programu 
|e troskok, norma pa 1 1 .80 m. Mora- 
le vzeli dober zalet (tipki za levo- 
desno). pri odskoCni CrtI pa pritisne- 
le tipko za streljanje V garn|in tren 
kvadratkih steCejo Ztevilke kotnin 
stopinj. Ko ZIevec pokaZe prIblIZno 
45 stopinj, izpusllle tipko. VaZ tek- 
movalec bo skoCil In zdai opazuiete 
drug! kvadratek pribliZno pri kolu 
45 stopinj pripravite tekmovalca za 
drugl skok, nato pa podoOno Za za 
tretji. Nazadnje boste - upaimo. da 
sreCno - pristali v pesku in merilec 
bo izmeril dolZIno troskoka. 

Zadnia disclplma je bolj naporna 
kot zapletena. Dvigall morale na- 
mreC uteZil Najprei doloClle tezo 
(norma le 150 kg), nalo pa kar po 


SiStamu -z vso moCjo levo-des- 
no-.., Ko dvignele uteZi do prsi. 
pritisnele tipko za streljanje in spet 
uporabita prejZnji -sislem- Oddah- 

trikrat dvignele nad glavo' Olimpij- 
ske igre se bodo nato ponovile. ven- 
dar boste mo rail dosegati veliko teZ- 

Hyper Sports le izieman program 
s katerim si je hiZa imagine dokonC- 
no povrnila nekdanii ugled Igravas 
bo navduZila zaradl grafike. zares 
uCInkovitl pa so tudi zvoCm efekti 
(ploskanje. koraki. start itd j Dodaj- 
mo Ze razne -olepZave- - texmo- 
valci se veseiijo. pozd'avljajo gla- 
dalce. Vsekakor pa ni mogoCe spre- 
giedati. da je nekaj elameniov spo- 
sojenin pn ign DT’Oecaihion (podo- 
ba tekmovalcev. tehmka skoka v da- 
Ijavo. glasba ob koncu tskmovanjaj. 
Moti Ze to. da se na zaslonu pojavi 
napis GAME OVER Ce ne izpolnite 

Ze drugih disciplin (kot npr pri igri 
Summer Games) Vse to so navse- 
zadnje le -lepotne napake-. sicer 
ps vam bo igra gotovo zapolmla 
dolge ure dolgoCasanja. Ne moram 
vam jamCiti. da bosla lipKovmoa ali 
igralne palica oslali cell. prepriCan 



59 


ICRE, 



1 




dom...), Edino, kar potrebu|ete 
2a Igranje. je dobra irera -surovo- 
str- In bistrosti. tako da zaduilte 
kme£ke upore, Sirite svoje poaesti 
in spreino uporabljate oroi|e v 
bojih. Vse to boste opravilr z enlm 
prstorr. aaj je igra opremljena z 
Ikonami in s pusdico (milke pro- 
gramu 2al ne prilo2i|o in se boste 
moral! zadovoijiti z Igralno pali- 
co). 2 njo se po vzoru vellkih bra- 
tov vaSega racunalnika odlodate. 

Igra je sicer v tako vellkl in plsa- 
nr Skalii, da se je na svoji knjiim 
pollci ne bi sramoval noben naj 


radunalniski snob, je pa 2al 
skromno opremljena z navodih 
Igralcu ne zaupa niti tega. kako 
na] se Oojuje In kbko nai premika 
pusdico. de nima igralne paiice. 
Borni so tudi komentarji. ki se ves 
cas ponavijaio. Oomiseino in gra- 
fldno Oogata igrica zato kmaiu 
postane doigodasna in dokai ne- 
zanimiva. Ce ste navduden upo- 
rabnik igralne palice. pa sc Evil 
Crown vsekakor oglejte za spre- 
membo ne boste streljali rasprol- 

baml in podobno navlako. ampak 
jih bo treba pobiti s suiico 


MIODRAG BANJESEVK!: 



klada in dragoceni tovor spravi na 
varen kraj. Ta naloga - in v bistvu 
vsa igra - je sestavijena iz stirih 
stopenj. t|. Stirih razlidnih pu- 


Na prvi stopnil mora Roland z 
ladjo in zvesto posadko pnpluti 
do skladlSda strellva (Powder 
Quay). Med plovbo na odprtem 
morju prezi nan] straSen sovraz- 
nrk - grozijiva poSast. PoSast se 
pojavlja V enakih dasovnih razmi- 
kih in se giblje po vedno istih po- 
teh, pa vam zato svojega junaka 
ne bo teZko privesti do prvega 


Opozoriti vas moram. da so 
vam za vso igro na voijo samo Stiri 
Zivijenia, in ker bodo na Rolanda 
pozneje preZale veliko nevarnejSe 
pasti. vam svetujem. da na zadet- 

pazljivosti ne tvegate zivlienia. 

BrZ ko bo ladja z Rolandom ozi- 

Stevilnih manevrih in sp^retnem ?z- 
mikanju straSni poSasti, skuSajte 
dosledno ukrepatl po mojih na- 


Kar naenkral se boste znaSli v 
pristaniSdu. Roland mora blisko- 
vito skoditi s krova, pobrati streli- 
vo in smodnik ter hitro odriniti. Ce 
boste izgubili preved dasa, bodo 
branllci namred ukrepali in topov- 
ski ogenj bo v hipu potopil Rolan- 
da in njegovo ladjo. Ce eno opo- 
zorilo: ko boste plull Iz pristamS- 
da, ne pozabite. da v morskih glo- 
binah na vas Se vedno preZi po- 
Sast. 


VaSa naslednja naloga: prebiti 
se morate skozi obrambno bari- 


kado V Zlati prlstan (Golden Har- 
bour). Kar najbolj se pnblizaite 
oviri in s svoiimi velikimi topovi 

vam to ne bo posrediio s prvo 



Ko premagate oviro. vas na poti 
do teZko pridakovanega zaklada 
daka samo Se era past: Zenska. ki 
vas bo skuSala z okna bhZnje hiSe 
zadeti z gnilo zelenjavo. ko Poste 
nid hudega sluted plenili dragoce- 
nostl. Vendar se vam je ni trePa 
bate, samo malce previdn Podiie. 

Potem vas daka Se zadnia nalo- 
ga: Rolandu morate pomagati. da 

in gusarsKe votlme (Treasure Ca- 
ve). V kateri Po sKnl plen. Toda 
prav na zadnji stopnji igre prezi 
na vas najhujsa nevarnost - sicer 

zanimlvejSi. S strops votlme se 
spuSda velikanski paiek m vas ne 
pusti naprej. Pomagaii si boste 
samo z dobrimi refieksi. naibrZe 
pa boste izgubliaii zivlienje za Ziv- 
lienjem in vedno znova zadeniali 

nabrali dovol) izkuserj. boste ore- 
magali tudi zadnjo oviro m dobiii 
za nagrado - steklenico ruma 

Upajmo, da vas bo igra Roland 
Ahoy Ob teh nasvetih zamikala m 
da boste zgodbo o drznem gusar- 
Skem podvtgu v osrciu Karibskih 
otokov dodali svo|i zbirki Amstra- 
dovih programov. zbirki. ki je de- 
dalje StevilnejSa m bogateiSa 


61 




Poslali ste nam 1441 glasovnic. Med njimi smo jih izzrebali pet 

Prvo nagrado. kabel za priklju6ltev commodorja 64 na video 
vhod podarja Hardware servis. izdelovalec raiunalnlSklh dodat- 
kov(Verie 3i a, 61215 Medvode, tel. 061 612-548). Nagrado dobi: 
Vladimir Slamenkovlb, Kruievaika 3/4 14, 18400 Prokuplje. 

Drugo aagrado. kaseto Kontrabant 2 (darllo zaloJbe kaset in 
ploSO RTV Ljubljana), dobi: Boris PIlipoviO, Hrvatini 19 c, 66280 
Anakran. 

Tretjo nagrado, knji2ici Preprosto programiranje v basicu in 
Spoznaimo mikroratunalnik (darllo Driavne zalotbe Slovenije, 
L|ubl|ana). dobi. Dejan Pirnat, Capajeva 48, 71000 Sarajevo. 

Celrio In pelo nagrado, kaseto Strip-Gambling (darllo Erosotta. 
ZIberlova 6. 61000 Ljubljana, tel. 061 225-935), dobita: Andrej 
Kirda. Bate Brkiba 16. 21000 Novi Sad, In Milan Todorovic, Okto- 
barske revoluclje 42/9, 19210 Bor. 

Tudi prihodnjl mesec vas Oakajo lepe nagrade. Na dopisnico 
napislle svojo najljubio Igro, zraven pa ime, priimek in naslov. 
Glasovnico poSIjite do 10. novembra na naslov: Moj mlkro. Titova 
35. 61000 Ljubljana. 


Prvih deset 

Mojega mikra 


( 1-) 1- 
( 2.) 2. 
( 4.) 3. 
( 3.) 4. 
( -) 5. 

( -) 6 . 
( 6.) 7. 
( 8.) 8. 
(10.) 9, 
( 7,)10. 


Match Point Psion 

Jet Set Willy Software Projects 

Spy versus Spy First Star 

Match Day Ocean 

The Way of the 

Exploding Fist Melbourne House 
Nightshade Ultimate 

Knight Lore Ultimate 

Ghostbusters Activision 

Sabre WuK Ultimate 1 

Herbert's 
Dummy Run 


Mikro-Gen 


spec. 48 260 

spec. 46 181 

spec. 46 119 

spec. 48 117 

spec. 48 91 

spec. 48 64 

spec. 48 55 

comm. 54 54 

spec. 48 52 

spec. 46 52 


Nagradna uganka: 

Komandant Mark 
proti Rdecebradcu 

Kapetan RdeCebradI je dobll od svojih obveSCevalcev poro- 
Cllo, da enote komandanta Marka napredujejo proti Fort 
Kerl02rltrnu. Edina pot do utrdbe pelje prek prelaza Kepslok. 
Komandant Mark napreduje 4 mllje na uro od sonCnega 
vzhoda do poldneva. V opoldanski vro&ini poOivajo, na pot se 
odpravljo spet ob 19.30 in naredijo 3 mllje na uro vse do 
sonCnega zaboda. 

Enote kapelana Rdebebradega potujejo samo ponoCI In 
naredijo 5 mllj na uro med sonCnIm zahodom in vzbodom. 
Prvega dne (ko zjutraj startajo Marker)!), zveCer pa RdeCe- 
bradci, sonce vzhaja ob 5.30 in zahaja ob 22.30. potem pa 
vsak dan vzhaja 4 minute pozneje In zahaja 4 minute prej. 

Kdo bo prej zavzefpoloiaje na prelazu Kepslok, £e so bill 
na zaCetku oboji od njega oddaljeni 145 mllj? 


ReSItve poSIjite do 1. 12. 1985 na naslov: 


UrednIStvo revije Moj mlkro - 
CGP Oeto 
Titova 35 
61000 Ljubljana 


Nagrade so tokrat §tevilnej§e: 


1: Vtnesnik ze Igraino palico (protokol Kempston). 
kl ga poklanja Stemark Electronic, Grazergasse 35. 
Lipnica, A8430 Leibnitz. 

2-6: Knjiga Mirko tipka na radirko. 

7-6: Knjiiici Spoznajmo mikro rabunalnik in Pre- 
prosto programniranje v basicu, kl eta Iz8li pri Drzavni 
zaloibi Slovenije. 


62 



LOTO ANALI2A 
2 programa: 50 osnovnih 
skraiSanih sistemov z vefi 
asset tisot moinoatmi; na- 
reditesi svoj sistem igrarja 
- do 1000 kombinaciji 


® ALI BABA. 

VESOUSKA ZGODBA 
2 programa: arkadna Igra 
(1. nagrada natefiaja Moj 
mikro) nagrada za dosezs- 
nlh 30.000 look; arkadna 
puslolovska Igra - 70.000 
kompinacljl 


PREOSTALE KASETE S PROGRAMI 
ZA ZX SPECTRUM 48 K; 

0 IWSETA RADIA STUDENT (Kortrabant ( + 9 programo 

© KONTRABANT 2 (slov. Bli e. h.) 

® §TO MOZE TVOJE RACuNALO (Fllmoleka Zagreb. 

3 programi) 

® MAOEK MURI SteJE IN RAOUNAfsIov all s. hi.) 

© CICIBANOVA ABECEOA (slov.) 

® CICIBAN STEJE (slov.) 

© CICIBAN RACUNA (elov.) 

© MOZNOSTI UPORABE UIKRORAliUNALNIKA 

V IZOBRAZEVANJU (10 programov s kniiiico. slov.) 
® ANGLESkO-SLOVENSKI SLOVARCEK (3 knjiZico) 

® ABC - NAGRAJENI PROGRAMI (3 programl. slov.) 

® OOBER DAN. MATEMATIKA (slov.) 

® LOGIKA ZA STARSE IN OTROKE (slov.) 

ZEMUEPIS (slov) 

® CW MORSE (slov, s knjIZieo) 

® VAHTZEE MASTERMIND (slov.) 

@ MAVRiCNI DIAGRAM! (slov. s knjliioo) 

@ HIDROENERGETSKEOSNOVEJUGOSLAVIJE(slov.) 


a slovenakim In hrvatske-srbskim beaeditom v programu in kn|izici . 


GIIKord: AVANTURE ZA VAS ZX SPECTRUM (s h ) 750 Orr 

© KATALOQ PROGRAMA (opis S20 programov 

za spectrum, s. h.) *00 0-f 

Vse naStete kasete In knjige s programi lahko kupite v knjigar- 
nah in papirnicah Uladinske knjige. narodlla po povzetju pa 
poStjIte na naslov: MLADINSKA KNUIGA - KiP, GroslaUeni 
oddelek, Titova 3. 61000 Ljubljana (tel.: 061 315-352) 


NARO 6 ILNICA 

Podpisani (ime in prilmek) ... 

Natanden naslov (kraj, ulica. po$tna 31.) . 


BREZ PROGRAMA JE 
RACUNALNIK MRTVA STVAR^ 


PRI MLADINSKI KNJIGI IMAMO NA VOLJO 

ZE 25 KASET Z VEC: KOT 50 PROGRAMI! 

Posebej vas opozarjamo na 4 naJnovBjSe kasete z izvmnirni domadiml prograini 




Podpis: 



I 

0 HITACHI 




PREDSTAVLJAMO VAM VIDEO SISTEM. 
Kl JE UPORABEN: 


• za vse 

• povsod 


Nad glavnlmi lastnostmi modela VHS Movie boste 
navdu$eni. toda cenill bosletudi vsoskrb, kl jo 
posvebamo podrobnostim. Hilacbijev humanizlram 
mtenlrlng odseva 2e Iz tega, kako trdno je kamara 
oprta za vase rame - snemate lahko brez strahu pred 
tresljaji. Da ne omenjamo premiSljeno zasnovanega 
rofiaja. takSnega. da sovsastikalav dosegu prstov. 


Zatosi dobro oglejte kamero, ki je uporabna za vse. Povsod. 
Za nalanko takSnega uporabnika. kakrini ste vi saml. 





vWWXWWW 




■■■■■ 



Konhili jc vrhunska niDska kozmclika. 
(.losiccina tracliciji in kakovosli Krkinih 
k(»znielicnih izticlkov. 

Ronliiil Rcil 

Skihiu) i/hi:i(K' iiii|k;ikiniisiiK'|'<i.' Iriiiic>>skc ilisa\c v clcuanl- 
iK'iii |>ailuiiiski.'iii akiiiilii. I'lKika <lisa\iia spiLiulia cvloliio 
ki>k'ki'i|<> KdiiIiIII 
Ronhill lilack 

Markaniii.’i in ni'iiiiialiiiia IrniKM^ka ilisavii / iiL-vsilii\iiii Miiijom 
pii liihaku iihainhli I'u iia|l'<'l)\.' piislajala lullik'illiu. akliM)ini 
ilioskiin. 

Ronliiil Rl'OUII 

Na|iii<H'ni.'jsi ilisaMij |>iiiii.latok Kniihilla liniwi) jc naruMu 
mosiis. I’liNlaccn. nnnlcicii in s\c/. 


Kunhill jc vrhiinskn nuisku k(f/i)}clik:i. dos- 
IJcdiui (nidiciji i k\:ililcli ko/mclickih pioi/.- 
mhIh Krkc. 

KonhiU Ucil 

r:i/lii\o (ii/a/'iain ii:iik\;ilihlniii I'l.iiiiii'-ki nuiisi /iliu/ciii sn u 
k'/ct’anic’ii i^iilciii^ki .ikiuil. I\iii /inn.sna nnla /vm/ai'i v kii>/ 
i7c7iikn/)/ii/ kt'lckiiiii Ki’nliill HcJ. 
lionlnll HLu-k 

A/,/»kan(a;i i ;iii>iii.iiu;in /(VKiiii'kj miV/s ncii:iincllii\i’iii lU'ii’iii 
(a/’.jAa 1 a»j|/i(c. /V;/(/i(>//c iv />/i.\/a/afi iKlIiuiiiin. nkliuiiiii iini< 

Ri>iil)ill lirinvii 

Miii'.iii'i kimiiHi/iciii liiiiic IliiHMi Jia/acn usiilviiisi t/a/c /n/snf 

/nis( ni(is(/sa. imii/i /an i •.ii.v 


'I 


^ II 


II 





[ 


c 

^ronhill 

■& KozmeCika 





>1 


1X-8D in lX-90 



nouo in Epsonouo! ! 

I 


zanesljiv in vzdrzijiv tiskalnik LX-80, ^ 

primeren za vsokogar, Po ieiji ga ||^ . 
dobavimo z vodilom za perforiran | 

papir (Iraktor) in napravo za | 

avtomatsko vstavijanje formafa A-4. 

NLQ zo lepsi izpis je ze vgrajen. ii 


LX-90 je namenjen predvsem 
lastnikom hisnih racunalnikov. 
Neprijetnih tezav pri izbiri prtmernega 
vmesnika in prikijucnega kabla za 
razlicne hisne racunalnike ni vec, 
l^r tiskalnik vse to ze ima. 

Ce imate commodore 64, atari, 
spectrum, schneider, MSX, apple, 

IBM itd., je LX-90 pravi tiskalnik za 

VOS. 


Generaini in izklju6ni zastopnik za Jugoslavijo: 



LJUBLJANA TOZD Zastopstva, Celovika 17S. 61000 Ljubljana 

telelon: 061 552-341. 551-267. 552-182. 

telex: 31 63d i 






RAZISKAVE, 

RAZVOI IN APLIKACIJE 
RACUNALNISKE GRAFIKE 


aparatuma oprema 

- grafitni piocesor GRAF-100 kot 
dodatek za videoterminale DEC VT 100 
z lodljivostjo 6S0 krat 240 todk, 

Sestnajstimi odtenki dmo-bele palete 

ler z lokalno interpretadjo giaGdnih ukazov 

- grafidni dodatek LiAGRAF-120 za risanje 
na matridnem pisalniku DEC liA-120 

- praiidni vmesnik za risanje na 
matridnem pisalniku FACTT 4540 

- V sodelovanju z Goienjem razvijamo 
grafidni procesor za video-tenninale 
ki jih pioizvajajo v Corenju 


programska oprema 

- standaidni graficni paket GKB (Graphical Kernel System - mednarodni 
standardiziiani giaGdni jezik - ISO), Id smo ga implemeniiiali za 
raCunalnike dpa DEC VAX- 11 pod operacijskim sislemom VMS. Paket 
zaradi svoje strukture omogoca preprosto prilagajanje ptogramske 
opreme na poljubno grafidno enoto 

- progiamske knjiznice za racunalnisko grahko v tadunalnikih tipa 

DEC PDP-11 in LSl-11 ter podobnih domadih radunalnildh z opetacijskimi 
sistenuRSX-llinRT-ll. 


•• 

• • 


univerza e. kardelja 

institut ’’jozef stefan” tjubljana, 

Odsek za racunalni§tvo in informatiko 

61Tt1 L|ubl|ana,Jamova3g/p p.(P.O.B.|53rrele(on (061)J14-399/Telegr3t JOSTINUU8UANAA-ele»-31-296YUJOSTIN
Internet Archive Audio

Featured

Top

Images

Featured

Top

Software

Featured

Top

Texts

Featured

Top

Video

Featured

Top

Mobile Apps

Browser Extensions

Archive-It Subscription

Save Page Now

Full text of "Moj Micro 1985 11"

See other formats
